Moj duh pozabi teh dolin, na kraj nebeške misli slave, kjer bode zemlje solzne sin na veke klical blažen ave, ave Maria!
Cipresa Sneg je padel na gomile, v živih iskrah se blesti, kite rož so posahnile, le cipresa zeleni. Na človeškem zadnjem domu spomenik edin zelen, zasajena kdaj in komu, ne pove napis noben.