nikogar (101-200)

zgraditi most; tak, ki sega od brega do brega, pa	nikogar	ne bega. Modrost je stopiti na plan, ko zasije	A
vžgana, očeta naj te ljubi in vodnika. A če	nikogar	tvoj poduk ne mika, če učenost je tvoja vsa	A
Rad bi ti roko podal!« Pa ne bo	nikogar,	da bi se odzval!...	A
kljub temu pa lahko imam svoj prav in res ne bom	nikogar	spraševal, kaj smem početi, saj sem samotar	A
Mir je.	Nikogar	ni.In to je glavno.	A
Zunaj je noč. žarek moje svetilke ne seže tja.	Nikogar,	ničesar ni zunaj. (To bi lahko bila večnost	A
zaznamovan, v spomin človeku, ki ni ljubil	nikogar	in ničesar več. Drveč kraj njih avtomobili se	A
spomnim domovine, vsemu svetu nepoznane, od	nikogar	spoštovane. V zlatih črkah v zgodovini se beró	A
povestje domovine, vsemu svetu nepoznane, od	nikogar	spoštovane. Ti ravnina ...	A
tihi čas prileti brinovka na Kras. Na polju že	nikogar	več ni, le ona preko gmajne leti. In samo lovec	A
mano; ne, jaz nočem še umreti. Kadar pa ne bo	nikogar,	staršev ne, ne bratov, sester, ljubice, prijateljev	A
zvezda zažareti, onemeti, pasti v črno dno, kjer	nikogar	ni in kjer ne sveti niti ena luč in ni težkó	A
zajame si sape in zopet vzplamti, ne vidim	nikogar,	potem se mi zdi, da nekdo na tleh le z muko	A
BEŽNA SREČANJA Noč je. Nikjer	nikogar.	Le, škripajoči sneg.	A
poberem samo sebe, če se slučajno razbijem in ni	nikogar	doma. Pa ti?	A
ukazal. Gospodarju sem naročil, da ne sme pustiti	nikogar	v sobo razen babice, in popivši skodelico kave	A
in godrnja med potom: »Kadar sem tam, ne bo	nikogar;	če človek séde, pa jo prav gotovo vrag pricinca	A
»No, Katra! Glej ga šmenta, zdaj ni	nikogar	tu!Tona!«	A
ki jo je mačeha sovražila, a ona ni sovražila	nikogar.	In takó je pokleknila na parkete in je pri nogah	A
petinpetdeset; šestinšestdeset. O, da bi vsaj	nikogar	ne bilo, ki bi prišel po stopnicah navzdol!	A
želeti, da bi ne bilo niti matere niti Fani, ne	nikogar,	in da bi ostala samo gmajna, turščica in sonce	A
reče, a ne vé, da je on, Milko, ob nji. Pa ni	nikogar,	ki bi prišel in dal vode Mimici; nikogar, ki	A
ni nikogar, ki bi prišel in dal vode Mimici;	nikogar,	ki bi vzdignil mamo.In noč je dolga.	A
oblačil; kakor da je ulica prazna in ni na nji	nikogar	razen snežne skorje na tlaku in pločnikih.To	A
Harzungenu ni bilo peči. Takó ni bilo treba paziti na	nikogar,	a sem vseeno sedel na leseni voziček; nekaj	A
ki se ostro začrtavajo v ohlapno tkanino. In	nikogar	ni, ki bi bil najavljen, da bo pregledoval vrste	A
Nasmehnila se je. »Takó ne bo	nikogar	k tebi,« je rekel. »Hitro po kosilu grem,« je	A
in ga takó prisilil, da bi odšel; a ni bilo	nikogar,	samo njegove prašne sandale, ki molče obsojajo	A
posmehujejo kakor vojaki razkuštrani ženski. A	nikogar	ni, ki bi pomagal.Nihče ti ne bo snel nagobčnika	A
je premagal in obdržal zavojček v rokah. »	Nikogar	ni, ki bi razumel,« je s poudarkom rekel.»Tisti	A
In vse je tiho.	Nikogar	ni, ki bi spet rekel: ‚Ta bo poljubil Lauro	A
res. A potem pa naj naredijo takó, da se ne bo	nikogar	osebno tikalo. Da, popoldan je bil prijeten	A
v ogledalu pred mano in ne gleda ne mene ne	nikogar.	Nič ne gleda.«	A
ljudeh; zavoljo potrebe po občutku, da ni na	nikogar	navezan, od nikogar odvisen; odhajal je zato	A
potrebe po občutku, da ni na nikogar navezan, od	nikogar	odvisen; odhajal je zato, da bi si nabral zmeraj	A
Luciana njegova, kakor ni bila in ne bo nikdar	nikogar.	In to spoznanje ga prešinja do korenin; ker je	A
hlače in neverjetno nežno je pestoval harmoniko.	Nikogar	ni niti za trenutek pogledal in kar naprej,	A
kar naprej, brez odmora je igral. Kakor da	nikogar	ničesar ne prosi, ampak kakor da si je neskončno	A
svoj zdrav smisel v sebi in da ne potrebujejo	nikogar,	ki bi jih upijanjal z govori, zato da bi oni	A
je zrasel ded. - Jaz se	nikogar	ne bojim!Ni‐ko‐gar! -	A
razmišljati, kaj naj ukrenejo z njim. In ker ni bilo	nikogar,	ki bi lahko skrbel zanj, so ga spravili v norišnico	A
Tukaj pa leži na tleh živa resnica, pa ni	nikogar,	da bi jo pobral.« Pob je molčal.	A
Nihče se ni zanimal zanj, pa tudi njemu ni bilo	nikogar	mar.Taval je po gozdu, posedal pri Petru in	A
hodnikih. Klicala je, pa ni bilo od nikoder	nikogar.	Tedaj so se ji oči prevesile proti rokam in videla	A
odnehati, niti hiš, priti do cilja, niti živali,	nikogar.	To je ta opoldanski trenutek.	A
je skozi vrata in v kuhinjo. Najprej ni videl	nikogar,	slabotna luč je brlela, potem jo je ugledal	A
res morali pomagati človeku v stiski, pa ni	nikogar	blizu.Malega je intervencija opogumila, med	A
zemlje brez prošnje in zahteve, kretnje, od	nikogar	poklicane, nikogar ukazovane, se spočenjajo	A
prošnje in zahteve, kretnje, od nikogar poklicane,	nikogar	ukazovane, se spočenjajo v prijazne, okrogle	A
pričalo ob tem, kaj je povzročilo nedavno morijo,	nikogar	ni bilo živega, da bi o tem kaj povedal.Tudi	A
Starka pa je ne posluša. Pravzaprav sploh ne mara	nikogar	poslušati.Ona vidi drugam in globlje, tja, kamor	A
vina na mizo. Četudi zdaj ni bilo v prostoru	nikogar,	se je zaupljivo sklonil k njemu. -	A
Preizkušate, če potujem sam? Če ni	nikogar	za menoj?Je že veliko kosti v gozdu za vašo	A
je o tem človeku treba zbrati podatke. Naj	nikogar	ne moti, če so se pozneje, v drugih krajih drugi	A
Hlastača je pustil zunaj in odšel v hišo.	Nikogar,	nikogaršnje pomoči, sam bo svojo pot krčil skozi	A
na polju. Bi koga poklical, bi plačal, a če	nikogar	ni, mora sam vzeti.Bilo je odurno na pogled	A
bili krivoverci z menoj na gozdni jasi, vendar	nikogar	ne poznam. Tu se je spet ustavilo, vendar	A
primer zares končan. Četudi po vsem videzu za	nikogar	drugega ne. Tako dokazujejo sodni spisi,	A
Johan Ot ni povedal ničesar.	Nikogar	ni izdal. Zdaj niti ni pomembno, če njihov	A
nihče bobnal z glasnim oznanilom. Torej ni	nikogar	izdal. Zdržal je vse muke, svoje telesne	A
spremenjenim, pomirjenim glasom in pokazal na ulico.	Nikogar,	je rekel, v tej hiši je varno. -	A
je znance iz Dorotejinega omizja, a našel ni	nikogar,	kajti gosenica je to noč temeljito premešala	A
vendar življenje po tej noči potopa in konca.	Nikogar	ni preplavilo, nihče ni izgubil zraka pod navalom	A
temu se zmeša. To vejo, vsak otrok ve, zato	nikogar	ni, zato lahko brez skrbi počivaš.In zahvali	A
Od nikoder nista prišla.	Nikogar	se nista bala.Čas je razpadel, nameni so se	A
Tudi zdaj je tap prišel prav. Revež ni	nikogar	zmotil v prepotrebnem snu.Proti jutru je prišel	A
vse je bilo isto na tem peklenskem stičišču.	Nikogar	ni zanimalo, od kod je kdo in zakaj je tu.Vsak	A
tu. Nihče ni več ubogal povelj, nihče se ni	nikogar	dotaknil, nihče ni hotel jesti.Stali so na morju	A
Lažniva pogodba.	Nikogar	niso spustili. -	A
Sta odnesla to gnitje in razpadanje, ki tu	nikogar	ni pogubilo, drugam? 24	A
Tačas si organizirajte tabor. Ne spuščajte	nikogar	medse.Mi vam bomo dali natančna zdravstvena	A
-	Nikogar	ni, je reklo zunaj. -	A
Sleherna neenakost je izginila. Nihče ni	nikogar	preganjal.Tu so bili vsi in vsi pred njenim	A
Kamenje je zaropotalo po pročelju. Pa	nikogar	ni bilo, da bi ji odgovoril, ali bojo vrata	A
pripraviti nov čarovniški proces, toda vse to ni	nikogar	več zanimalo.Toliko let so jih tlačili v sodne	A
so bili vsi enaki, nihče ni več uprl prsta v	nikogar.	Nalivali so se z vinom, in goltali zelišča	A
so mu vljudno prikimavali, in vedel je, da	nikogar	več ne more pretresti: stvar kot taka, stvar	A
tilnik, oddihovala si je, nenadoma spet ni bilo	nikogar	več v prostoru, samo njeno dihanje je bilo še	A
solze ulile pred kom drugim, ampak ona ni imela	nikogar,	da bi se zjokala pred njim in se potem, ko bi	A
ni bilo ob njej očeta, ne sestre, ne Arona,	nikogar,	razen Amalije, ki jo je maloprej spoznala in	A
je bil iz Semiča na hrvaški meji, a tukaj to	nikogar	ni zanimalo: kdor je pustil za seboj očeta in	A
zasmejeta, . / . / stran 158 . / sicer pa oba vesta:	nikogar	ni treba hvaliti pred njegovo smrtjo. V nedeljo	A
bo že zvedela, kaj hudega že ni moglo biti,	nikogar	ni ubil njen Simon; ob njem stopa Katarina v	A
Stotnik Windisch ni bil srečen, niti malo ne,	nikogar	ni bilo, ki bi ga poslušal, kakor so ga poslušali	A
so skočili na noge. Po landshutskem pivu še	nikogar	ni bolela glava.Če pa je kdo obležal pod sodom	A
pomislil je, da bi koga poklical za pričo, a	nikogar	ni bilo blizu, vse je spalo.Zdaj je velika žival	A
sanjah ali v polbudnosti, nekdo stoji pri vratih,	nikogar	ni, reče Simon, nekdo, ki naj bi bil Simon,	A
veter je bil, pomisli; Simon, je bil to veter?	nikogar	ni bilo, reče Simon, bil je, reče Katarina,	A
šel zjutraj, ničesar ne bo izjavil o njiju,	nikogar	ne bo prosil za njiju, nič ne bo storil, z odprtimi	A
Simon je odprl vrata, a na hodniku ni bilo	nikogar,	nihče ju ni zalotil, hrup, ki ju je bil prebudil	A
Ignacija, našla zase in za njiju, kakor še ni našla	nikogar	doslej, ta Katarina zdaj vznemirjeno posluša	A
da se jim pridružita, naj bo, kar mora biti.	Nikogar	ni našel, odšli so.Nihče mu ni znal povedati	A
prikazala starejša ženska z vedrom pod roko,	nikogar	ni, je rekla, pridite pozneje. Sklenil je	A
njega, se lahko močno razsrdi. In lepa Agnes ni	nikogar	drugega ljubila kakor svojega Ženina nebeškega	A
zarjul v nebo, v tisto nebo, kjer takrat ni videl	nikogar,	zarjul bi kot bik, želel si je zakričati tako	A
naredi nobenega vtisa, zanje se že ni boril,	nikogar	ni treba drezati v rebra, in če bi ga že hotel	A
pestjo močno butnil v čelo. Potem tam ni bilo	nikogar	več. Zjutraj sta s hlapcem vpregla voz, zavila	A
vedel. Videti je, da Jožef Poljanec ne namerava	nikogar	več nič več vpraševati.Vstane, stopi k vratom	A
plena, Dominus tecum, z menoj ga ni, z menoj ni	nikogar	več, tam v sobi jo čaka krvavi ženin, to mu	A
krvav ženin si mi. Tudi s Simonom ni bilo	nikogar	več, vsak dan je bil dlje časa zdoma, če se	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani