nova beseda iz Slovenije

nikogar (801-900)


Odbila je sedma, odbila osma ura, toda bilo ni      nikogar.     Miza je bila pogrnjena, lepo razvrščeni so stali  A
je bil v sobi. Župnik se je ozrl, spoznal ni      nikogar.     Soba je bila bela, prazna, ena sama sveta slika  A
oblečen človek je stal ob oknu. Spoznal ni župnik      nikogar,      toda polagoma so se mu oči odpirale, ugledal  A
se ti sanja, Marko?« se je začudil krčmar. »     Nikogar      ni bilo!Pijan si, Marko, pijan; pojdi domov  A
denarja je treba, denarja!« Slonel je za mizo,      nikogar      ni pogledal, z nikomer ni govoril.In vsi, ki  A
ilovice izklesan. Ni večerjal, pozdravil ni      nikogar;      legel je, sklenil je roke pod glavo in je skrčil  A
šklepečejo od strahu in mraza; a vrata so zaprta,      nikogar      ni na pragu, svetlega neba ni nikjer in sama  A
rotil, pa ni pomagalo nič, zato ne, ker ni bilo      nikogar      v cerkev.Bog se usmili, taki časi so bili, kakor  A
Hodila je med njimi kakor v sanjah, videla ni      nikogar,      slišala ni šuma in razumela ni nobene sladke  A
zdela, kakor sključena, zgrbljena od starosti.      Nikogar      ni bilo na pragu, veža je bila temna; skozi  A
županstvom in s svojo sito lenobo, če ni bilo      nikogar,      da bi se postavil predenj: »Jaz sem Marko, kdo  A
ležala zemlja, tako rodovitna, semena željna; in      nikogar      ni bilo, ki bi se v ljubezni združil z njo;  A
rose; tako boš žalovala, vdova brez otrok, in      nikogar      ne bo, da bi te tolažil v bridkosti. -Izpusti  A
Glej, tako rado bi darovalo moje srce, pa ni      nikogar,      da bi užival moj dar.Tako rade bi dojile moje  A
moj dar. Tako rade bi dojile moje prsi, pa ni      nikogar,      da bi ga prižela nanje.Ostani!«   A
lica, jasne oči in goste lase. Žalil ni nikoli      nikogar;      bil je srečna natura, ki ne pride nikoli z življenjem  A
razreda. . / . / stran 50 . / V kupeju ni bilo      nikogar,      kar je bilo Nikolaju zelo pogodi. Ali najbrž  A
ter stopil iz kupeja. Na peronu ni bilo skoro      nikogar.     Zaspan uradnik je stal ob progi; na klopi poleg  A
edini, ki bi vas hotela česa prositi; drugega ni      nikogar,      čisto sami smo zdaj...Ali ostanete pri nas čez  A
stran 82 . / V veži in na stopnicah ni bilo      nikogar,      samo v tretjem nadstropju je ugledal staro žensko  A
vznemirjala. Oče vas je hotel videti... ne mara      nikogar      drugega... nobenega prijatelja nimamo...“ Ustnice  A
Naša psica se vsaj na videz ni zmenila za      nikogar.     Stopila je časih na prag, pogledala je tudi pred  A
politik, uganja nesramnosti v varnem zakotju in      nikogar      ni, da bi ga izpostavil vseobčemu zasramovanju  A
Nenadoma pa je izginil, še preden je doštudiral. Od      nikogar      se ni poslovil, nihče ni vedel, kam ga je bilo  A
komaj da sem ji pogledal v oči. ”Rad te imam in      nikogar      na svetu!“ ”Še to mi reci, če me imaš tako  A
na svojem zafrečkanem bogastvu bo zmrznil in      nikogar      ne bo, ki bi mu bilje prepeval ... In o ženskah  A
Sama bodiva, sama v svoji ljubezni! Ne bodi      nikogar,      da bi stal med nama, ne kraja, ne ure, ne človeka  A
so zaklenjene, ampak zato še ni treba, da bi      nikogar      ne bilo v izbi!“ Ob vsej besnosti pa sem  A
razgovarjali se glasno in prijazno, smejali se celo, in      nikogar      ni bilo sram, kakor da bi drug drugemu ne videl  A
sem v tla, nisem se ozrl nikamor, ne pozdravil      nikogar,      ker sem se v svoji blodnji bal prozornih sukenj  A
mrk; v svojem srdu je delal visoke račune. In      nikogar      ni bilo v vsi prostrani dolini, da bi bil nosil  A
prostrani dolini, da bi bil nosil glavo pokonci; in      nikogar      ni bilo, ki bi se redil, in nikogar, ki bi se  A
pokonci; in nikogar ni bilo, ki bi se redil, in      nikogar,      ki bi se smejal naglas.Celo govorili so samo  A
ponosa in ljubezni in moči, zato tudi nimaš      nikogar,      da bi mu bil hvaležen.Kakor je vse tvoje nehanje  A
vendar je bila v izbi čudna tišina, kakor da      nikogar      ni v nji, da ni človeških glasov, niti ne vročega  A
nesrečo se on te svoje dolžnosti ni zavedal.      Nikogar      se ni ogibal, -- a kadar je prišel slučajno  A
Krivda ni moja.      Nikogar      nisem hotel pogubiti ... nikomur nisem prigovarjal  A
Oh, pa jaz se jih ne bojim ... Jaz se ne bojim      nikogar      ...!“ Bukovec je molčal, meni pa je bilo tesno  A
kdo pri oknu poslušal. Poglej, Malka, če ni      nikogar.     “ Malka odgrne zastor in pogleda skozi okno  A
Malka odgrne zastor in pogleda skozi okno. ”     Nikogar      ni!“ ”Čakaj!  A
/ stran 31 . / Prosén pogleda krog sebe, -      nikogar      ni. Tiho, kakor tat, se splazi po stopnicah  A
zdi, kako se je zgodilo, da nisva tam srečala      nikogar.     Z dvorišča sva se napotila na vrt, z vrta na  A
bi bil takole navaden vagabund in bi ne imel      nikogar,      ki bi gledal za mano, potem bi šlo pač lahko  A
in sem se ves tresel. Hodila je tiho, da bi      nikogar      ne vzbudila, in posvetila je z lučjo na posteljo  A
svetnike drugim faram, ki so jih bolj potrebne!      Nikogar      ne maramo, da bi nas učil pobožnosti; in navsezadnjeje  A
Njegova svetost je pregrešno zasmehovanje!“      Nikogar      več ni bilo v cerkev, niti ne žensk in otrok  A
kolovratil nekaj tednov, pa ni bilo v cerkev      nikogar      več.Možje so sklenili in so rekli:   A
ljubil tako, kakor si predstavljam ljubezen jaz.      Nikogar      ni bilo, ki bi mogel priti k njemu v težkih  A
gostilne ter poslušal pri oknu; notri ni bilo menda      nikogar;      okna so bila slabo razsvetljena in čuti ni bilo  A
253 . / izginila. Spoznati nisem mogel drugega      nikogar;      hušknilo je mimo mojih oči, stopalo hitro in  A
mnogo rok in obrazov, toda spoznati nisem mogel      nikogar.      Takrat mi je bilo za sekundo zelo neprijetno  A
gledal preko rame; ko sem se ozrl, ni bilo v sobi      nikogar.       A
zato lahko pljujejo predme! Sam kakor sirota in      nikogar      ni, da bi se postavil zame.Ne pljujte pred Andrejca  A
Potisnil si je kučmo še nižje v čelo, ozrl se ni na      nikogar      ter je omahoval počasi preko izbe. Bankovcev  A
/ . / stran 18 . / ”Nobene sence ni bilo,      nikogar      ni bilo!“ se je tolažil Luka. ”Nič drugega ni  A
da mu ne bi dal! - Ampak ti, Luka, pač nisi      nikogar      ubil!“ Luka je molčal.   A
spominjal, kaj se je zgodilo in da ni videl      nikogar;      zahotelo se mu je morda, da bi spal in nobena  A
odgovarjali!“ ”Oni niso ubijali, Luka, ne obtožuj      nikogar!     “ mu je očital krčmar. ”Večji grešnik sem  A
za nekaj časa in si odpočijejo. Toda bilo ni      nikogar.      Na pol pota je stala gostilna, kjer se je  A
misel, da bi pil kozarec vode. V sobi ni bilo      nikogar;      mati so bili ravno v kuhinji, kjer so napravljali  A
jezilo. Morda prav zato, ker v tistem hipu      nikogar      ni bilo, da bi mi je dal, zaželel sem si pijače  A
senu, sosedovi pa so odgovarjali, da takrat      nikogar      njihovih ni bilo gori.Ali v tistih strašnih  A
samega ali vsaj njegovega pisma, toda bilo ni      nikogar.      Jaz pa sem čutil v svojem srcu, da prihaja  A
bova pokopala, zakaj najin brat je in drugega      nikogar!     “ Molčé in naglo sva stopala po beli cesarski  A
ni, ne soli in blagoslovljene vode, in tudi      nikogar      ni, da bi molil ...“ ”Kakšna bi bila molitev  A
”Bog povrni, nimam več daleč!“ ”     Nikogar      ne sili Bog v nebesa!“ je odgovoril kmet, pljunil  A
je izpljunilo mesto ter jih pometalo na kup.      Nikogar      ni bilo tam, da bi me bilo sram pred njim; vsi  A
moje življenje ne veselí ne mene in ne drugega      nikogar,      da tudi ne koristi ne meni in ne nikomur, in  A
ki je zamolklo tiščalo na zemljo. ”Saj nisi      nikogar      ubil!“ me je tolažil izkušnjavec. Nikar!  A
”Kaj je krivica?“ ”Ali ti sam še      nikogar      nisi žalil ... tako žalil, da bi nosil greh s  A
A njemu je bilo to vseeno, - vabil ni k sebi      nikogar,      ker je sam dobro vedel, da se zatekajo k njemu  A
ter so razodevale svetu stvari, ki ne brigajo      nikogar      in so grde samo tedaj, kadar jih človek pokaže  A
v preteklosti, ali obsodba še ni spremenila      nikogar      in zato je bila tudi obsodba hinavstvo.Lepo  A
njih nobenega. Res je, nekaj jih je umrlo; in      nikogar      ni bilo, ki bi jim dal prijazno besedo na pot  A
napol zdrsnila na tla. ”Ni prav, nerodno je, da      nikogar      ni.Saj sem imel tudi prijateljev obilo.  A
Zapovedala je bila hišni, da naj ne pusti      nikogar      v sobo.In hodila je ves dan od stene do stene  A
priznanimi voditelji naroda, ali vezal se ni na      nikogar.     Drugi je bil mlad zdravnik, ki se je bil pred  A
sklonjen, pripravljen na nove udarce, četudi ni      nikogar      več, ki bi ga tepel.Kdor je nosil pol svojega  A
V Slovo mu ni bilo težko, ker ni imel      nikogar,      da bi se poslavljal od njega.Noge so ga prinesle  A
tiste luže po tleh, in mokre cunje naokoli, -      nikogar      ni bilo, ki bi pospravljal!Tudi Slivar sam je  A
pot se je vila v neizmerno višavo, do neba.      Nikogar      ni bilo, ki bi stopil predenj ter mu zabranil  A
neodkritosrčne, železne duri so pred njegovim srcem in      nikogar      ni, ki bi prijazno potrkal nanje.Takrat je sedel  A
te, Slivar, poštena duša, ki nisi še nikdar      nikogar      osleparil - kako bo, kadar jo primeš za roko  A
zrak: same ob sebi razumljive, ne vznemirjajo      nikogar,      kakor jih človek obrne, ne zapazi nič nenavadnega  A
obleko, zato ker se mi tako zdi, in ne prašam      nikogar!     “-   A
skrbno zavita, hišna vrata so zaškripala in      nikogar      ni bilo več na ulici.Postal je ob zidu, ves  A
da ni ljubil s čisto in zaupljivo ljubeznijo      nikogar      več, razen tistega ovenčanega, velikega, prešernega  A
in nobene hvale. Kar imam, je moje, ne briga      nikogar      nič ...Toda na tihem, dragi moj, odkritosrčno  A
jih utelesil: to bi bil umotvor, bratec! Ali      nikogar      ni bilo, in ti si hodil gor pa dol in ko si  A
njenem srcu zaklenjene misli, ki niso imele      nikogar,      da bi jim odprl duri.Njen obraz je bil resen  A
jaz, vagabund, in ti nimaš pravice misliti na      nikogar,      razen name, in želeti si nimaš drugega življenja  A
spé vsi drugi, da bdim sam med njimi. Da bi      nikogar      ne zbudil, sem se vzdignil tiho in počasi s  A
zdaj je tekel in ni videl ničesar, spoznal ni      nikogar.     Pred hišo je postal, sopel je težko in v prsih  A
vedomec, njega ti ne dam!... Njega ne in ne sebe in      nikogar      več, vedomec!...Nisem še umrl, še je v meni kapljica  A
O, Hiacinta, ne bojim se več!      Nikogar      več, in komaj še sam sebe!Čas je bil nekoč,  A
delinkventu; tudi razveseljevalo, mislim, da ni      nikogar.     In tudi škodilo ni nikomur.   A
blagodišeči cvet v teh pustih krajih, kjer ni bilo      nikogar,      da bi se s čistim srcem in globoko hvaležnostjo  A
je bil zmerom višji, jarek zmerom globlji.      Nikogar      ni bilo, da bi gladil črne valove, divje viharje  A
za nebom; petnajst korakov pred njim ni bilo      nikogar,      petnajst korakov za njim nikogar.Gledal je predse  A
njim ni bilo nikogar, petnajst korakov za njim      nikogar.     Gledal je predse gosposko in zmagoslavno, kakor  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA