nova beseda iz Slovenije
Odbila je sedma, odbila osma ura, toda bilo ni | nikogar. | Miza je bila pogrnjena, lepo razvrščeni so stali | A |
je bil v sobi. Župnik se je ozrl, spoznal ni | nikogar. | Soba je bila bela, prazna, ena sama sveta slika | A |
oblečen človek je stal ob oknu. Spoznal ni župnik | nikogar, | toda polagoma so se mu oči odpirale, ugledal | A |
se ti sanja, Marko?« se je začudil krčmar. » | Nikogar | ni bilo!Pijan si, Marko, pijan; pojdi domov | A |
denarja je treba, denarja!« Slonel je za mizo, | nikogar | ni pogledal, z nikomer ni govoril.In vsi, ki | A |
ilovice izklesan. Ni večerjal, pozdravil ni | nikogar; | legel je, sklenil je roke pod glavo in je skrčil | A |
šklepečejo od strahu in mraza; a vrata so zaprta, | nikogar | ni na pragu, svetlega neba ni nikjer in sama | A |
rotil, pa ni pomagalo nič, zato ne, ker ni bilo | nikogar | v cerkev.Bog se usmili, taki časi so bili, kakor | A |
Hodila je med njimi kakor v sanjah, videla ni | nikogar, | slišala ni šuma in razumela ni nobene sladke | A |
zdela, kakor sključena, zgrbljena od starosti. | Nikogar | ni bilo na pragu, veža je bila temna; skozi | A |
županstvom in s svojo sito lenobo, če ni bilo | nikogar, | da bi se postavil predenj: »Jaz sem Marko, kdo | A |
ležala zemlja, tako rodovitna, semena željna; in | nikogar | ni bilo, ki bi se v ljubezni združil z njo; | A |
rose; tako boš žalovala, vdova brez otrok, in | nikogar | ne bo, da bi te tolažil v bridkosti. -Izpusti | A |
Glej, tako rado bi darovalo moje srce, pa ni | nikogar, | da bi užival moj dar.Tako rade bi dojile moje | A |
moj dar. Tako rade bi dojile moje prsi, pa ni | nikogar, | da bi ga prižela nanje.Ostani!« | A |
lica, jasne oči in goste lase. Žalil ni nikoli | nikogar; | bil je srečna natura, ki ne pride nikoli z življenjem | A |
razreda. . / . / stran 50 . / V kupeju ni bilo | nikogar, | kar je bilo Nikolaju zelo pogodi. Ali najbrž | A |
ter stopil iz kupeja. Na peronu ni bilo skoro | nikogar. | Zaspan uradnik je stal ob progi; na klopi poleg | A |
edini, ki bi vas hotela česa prositi; drugega ni | nikogar, | čisto sami smo zdaj...Ali ostanete pri nas čez | A |
stran 82 . / V veži in na stopnicah ni bilo | nikogar, | samo v tretjem nadstropju je ugledal staro žensko | A |
vznemirjala. Oče vas je hotel videti... ne mara | nikogar | drugega... nobenega prijatelja nimamo...“ Ustnice | A |
Naša psica se vsaj na videz ni zmenila za | nikogar. | Stopila je časih na prag, pogledala je tudi pred | A |
politik, uganja nesramnosti v varnem zakotju in | nikogar | ni, da bi ga izpostavil vseobčemu zasramovanju | A |
Nenadoma pa je izginil, še preden je doštudiral. Od | nikogar | se ni poslovil, nihče ni vedel, kam ga je bilo | A |
komaj da sem ji pogledal v oči. ”Rad te imam in | nikogar | na svetu!“ ”Še to mi reci, če me imaš tako | A |
na svojem zafrečkanem bogastvu bo zmrznil in | nikogar | ne bo, ki bi mu bilje prepeval ... In o ženskah | A |
Sama bodiva, sama v svoji ljubezni! Ne bodi | nikogar, | da bi stal med nama, ne kraja, ne ure, ne človeka | A |
so zaklenjene, ampak zato še ni treba, da bi | nikogar | ne bilo v izbi!“ Ob vsej besnosti pa sem | A |
razgovarjali se glasno in prijazno, smejali se celo, in | nikogar | ni bilo sram, kakor da bi drug drugemu ne videl | A |
sem v tla, nisem se ozrl nikamor, ne pozdravil | nikogar, | ker sem se v svoji blodnji bal prozornih sukenj | A |
mrk; v svojem srdu je delal visoke račune. In | nikogar | ni bilo v vsi prostrani dolini, da bi bil nosil | A |
prostrani dolini, da bi bil nosil glavo pokonci; in | nikogar | ni bilo, ki bi se redil, in nikogar, ki bi se | A |
pokonci; in nikogar ni bilo, ki bi se redil, in | nikogar, | ki bi se smejal naglas.Celo govorili so samo | A |
ponosa in ljubezni in moči, zato tudi nimaš | nikogar, | da bi mu bil hvaležen.Kakor je vse tvoje nehanje | A |
vendar je bila v izbi čudna tišina, kakor da | nikogar | ni v nji, da ni človeških glasov, niti ne vročega | A |
nesrečo se on te svoje dolžnosti ni zavedal. | Nikogar | se ni ogibal, -- a kadar je prišel slučajno | A |
Krivda ni moja. | Nikogar | nisem hotel pogubiti ... nikomur nisem prigovarjal | A |
Oh, pa jaz se jih ne bojim ... Jaz se ne bojim | nikogar | ...!“ Bukovec je molčal, meni pa je bilo tesno | A |
kdo pri oknu poslušal. Poglej, Malka, če ni | nikogar. | “ Malka odgrne zastor in pogleda skozi okno | A |
Malka odgrne zastor in pogleda skozi okno. ” | Nikogar | ni!“ ”Čakaj! | A |
/ stran 31 . / Prosén pogleda krog sebe, - | nikogar | ni. Tiho, kakor tat, se splazi po stopnicah | A |
zdi, kako se je zgodilo, da nisva tam srečala | nikogar. | Z dvorišča sva se napotila na vrt, z vrta na | A |
bi bil takole navaden vagabund in bi ne imel | nikogar, | ki bi gledal za mano, potem bi šlo pač lahko | A |
in sem se ves tresel. Hodila je tiho, da bi | nikogar | ne vzbudila, in posvetila je z lučjo na posteljo | A |
svetnike drugim faram, ki so jih bolj potrebne! | Nikogar | ne maramo, da bi nas učil pobožnosti; in navsezadnjeje | A |
Njegova svetost je pregrešno zasmehovanje!“ | Nikogar | več ni bilo v cerkev, niti ne žensk in otrok | A |
kolovratil nekaj tednov, pa ni bilo v cerkev | nikogar | več.Možje so sklenili in so rekli: | A |
ljubil tako, kakor si predstavljam ljubezen jaz. | Nikogar | ni bilo, ki bi mogel priti k njemu v težkih | A |
gostilne ter poslušal pri oknu; notri ni bilo menda | nikogar; | okna so bila slabo razsvetljena in čuti ni bilo | A |
253 . / izginila. Spoznati nisem mogel drugega | nikogar; | hušknilo je mimo mojih oči, stopalo hitro in | A |
mnogo rok in obrazov, toda spoznati nisem mogel | nikogar. | Takrat mi je bilo za sekundo zelo neprijetno | A |
gledal preko rame; ko sem se ozrl, ni bilo v sobi | nikogar. | A | |
zato lahko pljujejo predme! Sam kakor sirota in | nikogar | ni, da bi se postavil zame.Ne pljujte pred Andrejca | A |
Potisnil si je kučmo še nižje v čelo, ozrl se ni na | nikogar | ter je omahoval počasi preko izbe. Bankovcev | A |
/ . / stran 18 . / ”Nobene sence ni bilo, | nikogar | ni bilo!“ se je tolažil Luka. ”Nič drugega ni | A |
da mu ne bi dal! - Ampak ti, Luka, pač nisi | nikogar | ubil!“ Luka je molčal. | A |
spominjal, kaj se je zgodilo in da ni videl | nikogar; | zahotelo se mu je morda, da bi spal in nobena | A |
odgovarjali!“ ”Oni niso ubijali, Luka, ne obtožuj | nikogar! | “ mu je očital krčmar. ”Večji grešnik sem | A |
za nekaj časa in si odpočijejo. Toda bilo ni | nikogar. | Na pol pota je stala gostilna, kjer se je | A |
misel, da bi pil kozarec vode. V sobi ni bilo | nikogar; | mati so bili ravno v kuhinji, kjer so napravljali | A |
jezilo. Morda prav zato, ker v tistem hipu | nikogar | ni bilo, da bi mi je dal, zaželel sem si pijače | A |
senu, sosedovi pa so odgovarjali, da takrat | nikogar | njihovih ni bilo gori.Ali v tistih strašnih | A |
samega ali vsaj njegovega pisma, toda bilo ni | nikogar. | Jaz pa sem čutil v svojem srcu, da prihaja | A |
bova pokopala, zakaj najin brat je in drugega | nikogar! | “ Molčé in naglo sva stopala po beli cesarski | A |
ni, ne soli in blagoslovljene vode, in tudi | nikogar | ni, da bi molil ...“ ”Kakšna bi bila molitev | A |
”Bog povrni, nimam več daleč!“ ” | Nikogar | ne sili Bog v nebesa!“ je odgovoril kmet, pljunil | A |
je izpljunilo mesto ter jih pometalo na kup. | Nikogar | ni bilo tam, da bi me bilo sram pred njim; vsi | A |
moje življenje ne veselí ne mene in ne drugega | nikogar, | da tudi ne koristi ne meni in ne nikomur, in | A |
ki je zamolklo tiščalo na zemljo. ”Saj nisi | nikogar | ubil!“ me je tolažil izkušnjavec. Nikar! | A |
”Kaj je krivica?“ ”Ali ti sam še | nikogar | nisi žalil ... tako žalil, da bi nosil greh s | A |
A njemu je bilo to vseeno, - vabil ni k sebi | nikogar, | ker je sam dobro vedel, da se zatekajo k njemu | A |
ter so razodevale svetu stvari, ki ne brigajo | nikogar | in so grde samo tedaj, kadar jih človek pokaže | A |
v preteklosti, ali obsodba še ni spremenila | nikogar | in zato je bila tudi obsodba hinavstvo.Lepo | A |
njih nobenega. Res je, nekaj jih je umrlo; in | nikogar | ni bilo, ki bi jim dal prijazno besedo na pot | A |
napol zdrsnila na tla. ”Ni prav, nerodno je, da | nikogar | ni.Saj sem imel tudi prijateljev obilo. | A |
Zapovedala je bila hišni, da naj ne pusti | nikogar | v sobo.In hodila je ves dan od stene do stene | A |
priznanimi voditelji naroda, ali vezal se ni na | nikogar. | Drugi je bil mlad zdravnik, ki se je bil pred | A |
sklonjen, pripravljen na nove udarce, četudi ni | nikogar | več, ki bi ga tepel.Kdor je nosil pol svojega | A |
V Slovo mu ni bilo težko, ker ni imel | nikogar, | da bi se poslavljal od njega.Noge so ga prinesle | A |
tiste luže po tleh, in mokre cunje naokoli, - | nikogar | ni bilo, ki bi pospravljal!Tudi Slivar sam je | A |
pot se je vila v neizmerno višavo, do neba. | Nikogar | ni bilo, ki bi stopil predenj ter mu zabranil | A |
neodkritosrčne, železne duri so pred njegovim srcem in | nikogar | ni, ki bi prijazno potrkal nanje.Takrat je sedel | A |
te, Slivar, poštena duša, ki nisi še nikdar | nikogar | osleparil - kako bo, kadar jo primeš za roko | A |
zrak: same ob sebi razumljive, ne vznemirjajo | nikogar, | kakor jih človek obrne, ne zapazi nič nenavadnega | A |
obleko, zato ker se mi tako zdi, in ne prašam | nikogar! | “- | A |
skrbno zavita, hišna vrata so zaškripala in | nikogar | ni bilo več na ulici.Postal je ob zidu, ves | A |
da ni ljubil s čisto in zaupljivo ljubeznijo | nikogar | več, razen tistega ovenčanega, velikega, prešernega | A |
in nobene hvale. Kar imam, je moje, ne briga | nikogar | nič ...Toda na tihem, dragi moj, odkritosrčno | A |
jih utelesil: to bi bil umotvor, bratec! Ali | nikogar | ni bilo, in ti si hodil gor pa dol in ko si | A |
njenem srcu zaklenjene misli, ki niso imele | nikogar, | da bi jim odprl duri.Njen obraz je bil resen | A |
jaz, vagabund, in ti nimaš pravice misliti na | nikogar, | razen name, in želeti si nimaš drugega življenja | A |
spé vsi drugi, da bdim sam med njimi. Da bi | nikogar | ne zbudil, sem se vzdignil tiho in počasi s | A |
zdaj je tekel in ni videl ničesar, spoznal ni | nikogar. | Pred hišo je postal, sopel je težko in v prsih | A |
vedomec, njega ti ne dam!... Njega ne in ne sebe in | nikogar | več, vedomec!...Nisem še umrl, še je v meni kapljica | A |
O, Hiacinta, ne bojim se več! | Nikogar | več, in komaj še sam sebe!Čas je bil nekoč, | A |
delinkventu; tudi razveseljevalo, mislim, da ni | nikogar. | In tudi škodilo ni nikomur. | A |
blagodišeči cvet v teh pustih krajih, kjer ni bilo | nikogar, | da bi se s čistim srcem in globoko hvaležnostjo | A |
je bil zmerom višji, jarek zmerom globlji. | Nikogar | ni bilo, da bi gladil črne valove, divje viharje | A |
za nebom; petnajst korakov pred njim ni bilo | nikogar, | petnajst korakov za njim nikogar.Gledal je predse | A |
njim ni bilo nikogar, petnajst korakov za njim | nikogar. | Gledal je predse gosposko in zmagoslavno, kakor | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |