nikogar (901-1.000)

pokažite mi kraj, kjer je tekla moja zibka!“ In	nikogar	ne bo, da bi ti povedal.Še tvojega jezika ne	A
skoro mračilo, je ogrnila mati ruto in je šla.	Nikogar	ni pogledala in nič ni naročila; Tine je šel	A
»Mati!« Ali bilo ni	nikogar,	samotna je bila ulica in dež je pljuskal v vetru	A
se bile duri že narahlo zaprle in ni bilo več	nikogar	na pragu.In ko so opazili, da ni nikogar več	A
več nikogar na pragu. In ko so opazili, da ni	nikogar	več na pragu, so se pričeli tresti kakor v silnem	A
dokler niso bile odprte na stežaj. In bilo ni	nikogar	na pragu.In kakor so se odprle, tako so se počasi	A
pa bi danes ne menjal z županom, se mi zdi,	nikogar	nima, za nikogar ne dela in ne skrbi -- kako	A
menjal z županom, se mi zdi, nikogar nima, za	nikogar	ne dela in ne skrbi -- kako šele bi se godilo	A
da pravita: ”Ne očeta nimaš in ne matere,	nikogar	ni, da bi te v bridkosti tolažil in da bi se	A
Mana sta sedla za mizo ob durih; tam ni bilo	nikogar,	oná pa nista marala družbe.Ob drugih mizah je	A
Mana, ko je to ustanovljeno, pa se ne bojva	nikogar	ter izlijva izsrca to žalost, ki je več ni treba	A
Vsenavzkriž so govorili, razumel pa ni Pavle	nikogar	in nič mu ni bilo žal.”Pozna se jim revščina	A
Hanca. ”Saj sem vedela: takega dekleta, ki nima	nikogar	in ti ne ve ne kod ne kam, izžemó do zadnje	A
razcapan in kuštrav se plazi ob zidu kakor pijanec,	nikogar	ne vidi in v tla strmi ...“ Pavleta je zazeblo	A
Porotniki, pravični sodniki, so ga oprostili;	nikogar	ni pogledal, tudi zahvalil se ni nikomur.	A
zares in brez pridržka njihova, samo njihova in	nikogar	drugega na svetu.Ob težki uri, ko duša klone	A
nasmeh in je povesil oči. Grivar pa je govoril;	nikogar	ni videl in nikogar ni slišal; tudi ne Vere	A
Grivar pa je govoril; nikogar ni videl in	nikogar	ni slišal; tudi ne Vere, ki je strmela nanj	A
tiha je bila noč, ko je stopil Grivar na cesto.	Nikogar	ni srečal; morda le videl ni nikogar.Govoril	A
cesto. Nikogar ni srečal; morda le videl ni	nikogar.	Govoril je naglas, kakor pijanec, ki so ga bili	A
Jokavost!“	Nikogar	ni bilo več, tudi koraki so utihnili. ”Pa	A
Tako so se vrstile. Ko ni bilo	nikogar	več na hodniku, sem potrkal sam. Stal sem	A
se je prestrašen okrenil. ”Ne, ni doma očeta,	nikogar	ni doma ... šele zvečer!...“	A
potih, to je čisto najina stvar in ne briga	nikogar	nič!“ Skozi duri se je ozrla rdeča glava	A
ozrl se je precej na Petra, kakor da bi drugega	nikogar	ne bilo na lestvi.”Ti tam gori, le nič se ne	A
oči so sijale žarno, gledale so in niso videle	nikogar.	S poželenjem polnim bolečine je čakal Peter,	A
je že, morda je že polnoči ... zdaj pač ne bo	nikogar	...Da bi vsaj luč imel, tako nerodno je v temi	A
nadaljeval svojo pot. Hodil je v senci, da bi	nikogar	ne srečal in da bi mu nihče ne videl v obraz	A
tudi tepen nisi bil preveč, če si kričal.	Nikogar	ni zdaj, da bi ti postiljal, nihče te ne vpraša	A
ter pobegnila vsak na svojo stran. ”Ali nisi	nikogar	videl, nikogar slišal?“ ”Nikogar!“ se je	A
vsak na svojo stran. ”Ali nisi nikogar videl,	nikogar	slišal?“ ”Nikogar!“ se je tresel Andrejec	A
”Ali nisi nikogar videl, nikogar slišal?“ ”	Nikogar!	“ se je tresel Andrejec. Prav tako je odgovoril	A
jim stopajo na prste Lenkovičevi Uskoki, ki se	nikogar	ne boje; grajski hlapci so objestni, postavijo	A
očrneli, mrki bojniki, neugnani, ki se ne boje	nikogar	na božjem svetu.Glej, k pristavi spuščajo top	A
se mi ponudi za ta junaški posel, ali zaman,	nikogar	ni, ki bi si ubijal glavo z ofenzivo, ti si	A
general, ker samo ta dva ubogajo, drugega se	nikogar	ne boje na svetu. Pač, še nekoga se boje: Elije	A
»Škoda!« dé Herbart Gregoriču. »	Nikogar	ni več, ki bi nam pokazal smer, vso sled za	A
s pogledom šine v brdo: tam gori ni videti	nikogar,	celo prednje straže so se umaknile h glavni	A
besnost hudournika. Bal se je samo Boga, drugega	nikogar	pod soncem.Danes pa ga navdaja težka slutnja	A
gospod s Turjaka. Herbart ugiba, gleda, čaka, ali	nikogar	ni.Pač, gori od koč se utrgajo tri gore, trije	A
njegovi ga zvesto motre, a ne morejo iz molka. »	Nikogar	ne bo,« gleda gospod v breg.»Nihče se ne gane	A
»Ne, oče, nič mi ni. Poleg tebe me ni strah	nikogar.	Povej, kako je tebi, oče!	A
bojiš Turčina, Vuk?« »Ne, oče, poleg tebe se	nikogar	ne bojim.« »He, tudi Usrajmbega ne?	A
»Zvesti moji. Drugega ni	nikogar?	« »Nikogar.« Herbartu se povesijo oči.	A
Drugega ni nikogar?« »	Nikogar.	« Herbartu se povesijo oči.‒ »Kako je z dušmanom	A
vilajeta! V vesoljni žarečini gine pokrajina, a	nikogar	ni na braniku, ne gane se živo bitje, od nikoder	A
zgrinja, skozi grmovje prodira, a Turjaški nima	nikogar	več na straži, bliža se glavni naval, okrog	A
Tiho in skromno je živela.	Nikogar	ni žalila, nikogar obsojala in vse žalitve je	A
Tiho in skromno je živela. Nikogar ni žalila,	nikogar	obsojala in vse žalitve je prenašala vdano.	A
Niso ji dali, da bi obiskala bolnico.	Nikogar	ni imela, da bi se mu zaupala.Skrb, kaj je z	A
jezila na Nežo, češ, da samo pleše in da ni	nikogar,	ki bi delal.Za ognjiščem je sedel pastir Anže	A
mi nisi tudi ti nasproten in hudoben? Glej,	nikogar	nimam, in še moj mož je reven in slab.In one	A
Ona je molčala. »	Nikogar	nimam svojega, samo tebe.In bolan sem bil.	A
solzami v očeh gledal pred se v belo mizo, in	nikogar	ni bilo, ki bi mu bil rekel dobro besedo.Tako	A
mučenica ali pa vsaj spokornica. Tako ni imel Anže	nikogar,	ki bi se z njim razgovarjal o najljubšem.Ko	A
Ko je stopila na grobove, ni sprva opazila	nikogar.	Ponsko-1671  kottmanna-1672  kovariantnos	A
Tudi, če bi ti umrl, ti obljubim, da ne vzamem	nikogar	več.Juri, do smrti nikogar!«	A
obljubim, da ne vzamem nikogar več. Juri, do smrti	nikogar!	« Začutila je, kako je šel lahek trepet	A
je, ne!« je rekla Marjanica in se ozrla. Toda	nikogar	ni bilo za njo. »Kaj?« se je vprašala	A
se umil. Potem se je ozrl ali videč, da ni	nikogar	pod lopo, je zamodroval: »Ali Tomaža	A
Kje je Marjanica, kje je babica? Nikjer	nikogar.	Pač, tam ob koncu postelje stoji nekdo.	A
Poglej me! Nihče ne ve tega, nihče me ne razume,	nikogar	nimam, ki bi govorila z njim.Tomaž, ali ti morem	A
nisem mogla ljubiti? Zakaj ne morem ljubiti	nikogar,	ne nje, ne njegovega otroka.To vprašaj, Tomaž	A
Saj vidiš, slab sem, za delo nisem več, pa	nikogar	nimam.« »Prej ste nas pa podili, oče	A
Vsakdo ima nekoga, ki ga sme ljubiti; ona nima	nikogar.	Pač ima dete.	A
Ne,« je odvrnil Luka, »neka sirota, ki nima	nikogar.	« »Aha,« je odvrnil kmetič, »bo že.	A
Zopet je potrkal. Ali dolgo ni bilo	nikogar.	Potrkal je v drugo, v tretje.	A
maraš doli in da sploh misliš, da ni na Peči	nikogar,	ki bi ti smel predpisovati, kaj moraš delati	A
»Ali si videl koga doli?« je vprašala. »	Nikogar,	« je dejal. Tedaj se je Anica umirila	A
Rekel si in ne moreš se izgovoriti, da nisi	nikogar	imenoval, rekel si, da je na Tolminskem v vsaki	A
vprašal vikarja v smeri proti oknu, kjer ni bilo	nikogar.	»Ali razume nemško?«	A
Saj si si samo zmislil! Nikoli nisi	nikogar	ubil!« Oni drugi se je nasmehnil in rekel jasno	A
V Formentinijevo klet so vrata odprta, a ni	nikogar,	da bi vstopil in pil.Nato je začel Tomaž bloditi	A
Štefan nad svojo pivnico. S tem ni odganjal	nikogar,	napis umeti pa je mogel izmed potnih, ki so	A
poslovil, ne da bi pregloboko čustvoval z Matkom.	Nikogar	ni srečal, ko je stopil na cesto.Ko pa je krenil	A
Ne hudujte se, da Vam pišem.	Nikogar	nimam na svetu.Mati mi je umrla, moja hčerka	A
»Pa ne Golja?« je vprašal grof osuplo. »	Nikogar	nisem izdal,« je glumaško igral klatež.Grof	A
sodnik ji je predstavil vse biriče. Ko ni vedela	nikogar,	jo je zapodil z očetom in opsoval.Dekle se je	A
bila skoraj tuja, dasi sodnik ni imel sicer	nikogar	svojih in tudi ni kazalo, da jih bo kdaj imel	A
tudi on ni imel v fari mimo ene stare matere	nikogar,	ki bi mu bil zaupal ... Meljušnik in plahun ...	A
Imel je srečo. Bilo ni	nikogar	in za dober sprejem se je skušal Mohor Občnarici	A
ki se niso menili zanjo, da nekoliko manj.	Nikogar	pa ne prezre. Mati narava je dobrodušna ženica	A
noče zameriti, nikomur noče storiti nič žalega,	nikogar	noče pustiti na cedilu.Tudi pozimi varuje svoje	A
kuncev. K njim sem se zatekal, kadar ni bilo	nikogar	doma ali kadar ni bilo prijatelja Rajmunda na	A
Posebno tisto »pod kaznijo« mi ni šlo v glavo.	Nikogar	ni nihče nikoli kaznoval, zato bi bilo čudno	A
Nič. Le nova škoda je nastala, ujeli pa nismo	nikogar.	Pri kosilu smo imeli bojni posvet.	A
naše babice... Ko bodo te odšle v grob, ne bo	nikogar	več, ki bi jih zapisal...Vi imate pred drugimi	A
prepisal od sošolca, a tega nisem hotel prositi	nikogar	- tako ponosen sem bil.Imel sem namreč občutek	A
Bog usmili... Zato jaz pravim, da ne bi mogel	nikogar	nikoli zapreti, pa naj podre v teh skalah še	A
in v naravno okolje nasploh... Imeli so prav:	nikogar	nisem vprašal, ali lahko razstrelimo tisti vhod	A
pustil doma ženo, v cerkvi s tabo poročeno?« »	Nikogar	nisem pustil na domu in nikdo ni točil solza	A
je dremal na prestolu svojem. »Morda vendar	nikogar	ne bode!« vzdihne nadškof na svojem prestolu	A
bilo čakati teh gospodov. Danes itak ne bode	nikogar,	saj nimajo kaj vzeti.Pričniva torej, soror Evlalij	A
odgovori redovnica. »Tudi jaz menim, da ne bode	nikogar.	« Že hoče pater poročnik ukazati, naj se naborniki	A
Ali Meta je ostala pri slabi volji.	Nikogar	ni pogledala in z nikomer ni spregovorila.Samo	A
če je ni morda kdo čul, a na tlaku ni bilo	nikogar.	Na bližnjem šenklavškem zvoniku je udarjalo pol	A
vam povem!« Ozrl se je okrog in, ker ni bilo	nikogar,	je šepnil proti njej: »Knezu Metternichu bi	A
sivega cilindra se niti s prstom ni dotaknil.	Nikogar	ni pozdravil.Mladeniči, ki so mu bili dolžni	A
« je izpregovoril naposled. »Zunaj ni bilo	nikogar,	« je dostavil ponižno, »zatorej sem vstopil!	A
pregrinjalom ‒ je opazila Marička, da je sama in da ni	nikogar	v precej obširnem prostoru.Prvo, kar ji je sililo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani