nikogar (401-500)

ni za vsak želodec! In sploh: siliti ne kaže	nikogar!	Ni zdravo!	A
je potrkala in vstopila. V kuhinji ni bilo	nikogar,	pa že je iz sobe pogledala Pirčeva in jo pozdravila	A
Pa lahko pride prav medtem fant in bi ne bilo	nikogar,	da mu odpre.In mož je vzel ključ od hišnih vrat	A
»Ata, pomislite, Kocmur bi rad požrl part,	nikogar	ni vprašal, kar preselil se je v šupo!« Starec	A
Čigava bo?	Nikogar	drugega kakor fantova! Sodnik ga je prekinil	A
okrogla gospa načelnica Kosirnica, ker ni bilo	nikogar,	ki bi pomival kozarce.Stanko si je kar zavihal	A
nič naredila ‒ ne prvi ne drugi. Doma ni bilo	nikogar,	da bi znosil jezo nad njim.Kar mu je prišlo	A
je dospela do rotovških stopnic in se ozrla:	nikogar	ni bilo za njo.Bridko se je nasmehnila.	A
pomislil, »ključ vašega brloga vam lahko dam.	Nikogar	ni bilo, pa smo zaklenili.« Kocmurjeva se je	A
pripravljena je bila vse odpustiti toda ni bilo	nikogar.	Sama si ni upala noter, bala se je čevljarja	A
na stara leta še za kozarec vode ne bom imel	nikogar,	da mi ga prinese ‒ tako se mi godi!« Jeraj je	A
razlagal gospod Kobilica, »nerodno je, da nimate	nikogar	v hiši, da bi vam bil v sili na pomoč.Tako sami	A
srce, berem misli ... « Ostro mu je sikal glas: »	Nikogar	ne držim ‒ ali kdor je v moji službi in hoče	A
je gledal, ali ga kdo opazuje. Ko ni videl	nikogar,	je vtaknil roke v žep in počasi in žvižgaje	A
Mislil sem, da bom kar tako naprej živel in da ni	nikogar,	ki bi bil čezme.Pa zdaj vidim in čutim, kako	A
Korenova hiša še stoji, prenovljena in osnažena, pa	nikogar	nekdanjih prebivalcev ni več notri.Nanča in	A
odobravati, da Leonora situacijo reši. Mislim, da ni	nikogar	med nami, ki situaciji ne bi privoščil, da je	A
vsakomur najtopleje priporočam enako. Naj	nikogar	ne plaši, če je na plakatih zapisano: »koncert	A
in razodela odličen trening in ni bilo prav	nikogar	v občinstvu, ki bi si želel na mesto Bösendorferja	A
svarim vsakogar in prosim uredništvo, naj od	nikogar	ne sprejme moje šestdesetletnice in je natisne	A
bi me cebali. Mislim, da ni pod milim nebom	nikogar,	da bi bil toliko zmerjan kakor veliki župan	A
glavo; njemu je vseeno, je dejal, in se ne boji	nikogar,	in da sprejme službo. Le to je dejal, pošteno	A
v častito belo brado. Kajti deca se ne boji	nikogar	‒ ne cesarja ne smrti ne Boga. Gospod Bog pa	A
bojevit. Kadar ga prime junaštvo, se ne zboji	nikogar,	kar jezik pokaže in je najbolje, da se mu vsi	A
pisati na sodniji, in je dejal, da na sodniji	nikogar	ne vprašajo, ali je verižnik ali ne, nego ga	A
republika! In sklepa tudi sam državne pogodbe in	nikogar	ne vpraša razen milostive in ni sploh nikomur	A
če se tako zapiše beseda, ni pohujšljiva za	nikogar	in tudi ne za damo.Ali pa, če bi se zapisalo	A
kakšna kultura, kolikšna pravičnost! Če za	nikogar	in za nič drugega ‒ za te helebardirje in prefekte	A
prismodilo, toda so skavtski zakoni taki, da	nikogar	ne silijo, da je, ako mu ne diši.Pa je vsem	A
če bi same pse pozval v komisijo ne bi bilo	nikogar,	ki bi pisal zapisnik. Če pričnem lajati, koj	A
korenjak brez para. Ničesar se ni bal, ničesar in	nikogar,	niti ne svetega Miklavža. Najljubše opravilo	A
bil Gašper in se ni bal ničesar in se ni bal	nikogar,	niti ne sv. Miklavža.Ali tole ni bil sv. Miklavž	A
V pijanosti pa je kakor zverina.	Nikogar	ne pozna, nič mu ni sveto.Lastna hči ni bila	A
in v sobi so mi stale luže. Imel pa nisem	nikogar,	da ga pošljem po voz ‒ saj veš, samec sem imel	A
Jaz že vem, kako govori postava ... Jaz se	nikogar	ne bojim, ne biriča ne hudiča ‒ jaz ne!« Buljil	A
ni Bog namenil drugega za drugega, potem ni	nikogar.	Ne bodo je obesili kakemu surovcu.	A
Samotna se je napotila skoz vas.	Nikogar	ni došla, nikogar srečala. Komaj se je toliko	A
Samotna se je napotila skoz vas. Nikogar ni došla,	nikogar	srečala. Komaj se je toliko svitalo, da je videla	A
zameri, da sem ti to potožila. Saj nimam tu	nikogar	in sedaj mi je laže. Tvoje hranilne knjižice	A
bližala fari, tem bolj so ji zastajali koraki.	Nikogar	ni srečala.Krog in krog bela, mrtva tihota.	A
bilo strah,« se je tolažil. »Blizu in daleč	nikogar,	človek pa sam v tem brlogu.Krog in krog ropot	A
mize, sedel hinavsko nedolžno na prag in čakal.	Nikogar	ni bilo: ne Maruše ne Tomaža.Le veter je pihal	A
klobaso in rezino kruha. Spočetka ni bilo	nikogar	iz vasi.Menda so bili po polju ali pri obedu	A
da pota k svetim templjem žalujejo, ker ni	nikogar,	da bi prišel k praznovanju.Vse je utopljeno	A
nosil za prehrano. Koča je bila odprta, v njej	nikogar.	Črednik s tretjinkom je krave že v ranem jutru	A
je, da je glas slišal že čisto blizu. Toda	nikogar	ni videl.Preplašil se je.	A
toliko samotnih izprehajalcev. Danes ni bilo	nikogar.	Celo polje je kakor otrpnilo, molčalo in strmelo	A
ustavil korak in se bližal durim po prstih.	Nikogar	ni bilo na dvorišču.Le kopa kokoši je čepela	A
jokajo žene, otroci, žlahta ‒ in jaz nimam	nikogar,	da bi jokal za njim, in ni nikogar, da bi se	A
jaz nimam nikogar, da bi jokal za njim, in ni	nikogar,	da bi se zjokal nad mano.Groblja, še cesar se	A
samo mračno spoznanje, da je nesrečen, ko nima	nikogar,	da je pusta razvalina, štor v gozdu, ob katerem	A
zapeljal mlatilnico in gepelj na Blaževo dvorišče.	Nikogar	ni klical.Konja je privezal v hlev, mu vrgel	A
Na Dunaju že vedo. En mesec bi ne bilo	nikogar	kraj in bi podpor ne bilo treba,« se je oglasil	A
»Ti? Boga zahvali, da nimaš	nikogar	za vojsko.Sama dekleta.	A
»Nemogoče!	Nikogar	ne oproste.« Matic se je jezil in bi se bil	A
dali. Vidite, eden je sedaj pri meni, nima	nikogar	od svojih, tega vzemite, je kar dober za kmetiško	A
teta Urša ali mama. France Matic ni sicer imel	nikogar	v vojski, toda molit je hodil.Da bi se pa ne	A
v vojaški obleki ‒ na prsih krvaveča rana,	nikogar	pri njem, da bi mu zatisnil osteklenele oči	A
In tudi tedaj, ko je vstopil France, ni bilo	nikogar,	ki bi začel pogovor.France je sedel k peči,	A
in zrl krog sebe. Vse tiho, kakor bi ne bilo	nikogar	v lesu.Le včasih je majceno zašumelo, kakor	A
Najhujši razgrajači so pocepali.	Nikogar	niso prebudili sončni žarki, vsa raván je bilá	A
zbegan in obupan zaradi Hilbudijevega poraza.	Nikogar	ni imel, da bi mu poslej varoval mejo na severu	A
tekmeca na torišču slave. Iztok ni prvi hip	nikogar	spoznal.Carica z nimbom in diademom, ki jo je	A
Popoldne je minevalo.	Nikogar	ni bilo z dvora, ne Azbada ne kvestorja.Epafrodit	A
ki so to povzročili!« Mrak je že legel, še	nikogar	z dvora.Epafrodit se je umiril.	A
Pa je bil nepotreben njihov beg in strah.	Nikogar	ni kaznoval, nikogar oštel.Vse mu je bilo pogodu	A
nepotreben njihov beg in strah. Nikogar ni kaznoval,	nikogar	oštel.Vse mu je bilo pogodu, ker se ni menil	A
vilo in njega odženo v ječo. Minil je teden,	nikogar	ni bilo.Grku se je pričelo zopet svitati v potrtem	A
Morje kakor umito, pristan na drobno ogledan ‒	nikogar!	« »Kako da ni Spiridiona?	A
Epafrodita, se hipoma obrne in odkoraka, kakor bi	nikogar	ne videl. Spiridion ostrmi.	A
varuhov, naše žene so žalostne zvečer, ker nimajo	nikogar,	da bi mu ponudile večerjo.Vojska divja.	A
barbari ne med sužnji in celo pri vojakih ni bilo	nikogar,	ki bi bil privoščil Iztoku, da bi ga privlekli	A
gozd v nasprotno smer. Do večera ni srečala	nikogar.	Tudi za njo ni prišel nihčè.	A
pogledal izza borovcev po polju. Dolgo ni zagledal	nikogar.	Njegove oči so stikale in iskale, dokler se jim	A
kraje po kupčiji. Ko pa ni bilo nekaj dni	nikogar	iz Trsta in ko je prišel Jok ter mu povedal	A
Dobro, molčim. Toda, prosim vas, ko nimam	nikogar,	ako bi bilo treba, ali vam smem zaupati?«	A
in v srcu je bila spet mirna sreča. Sedaj ni	nikogar!	Tako je v razvneti domišljiji, ki jo	A
sanja?« »I no, sem mislil, da pravda ni za	nikogar	sladka koreninica, hudirja, kaj?« Alena	A
»Le pridite! Dokažem, da se	nikogar	ne bojim!« Luč iz veže je tedaj posijala	A
nekaj strašnega, ko sem tako sama, ko nimam	nikogar,	ne staršev, ne prijateljice - ne prijatelja	A
prosim. Ne brigajte se ne zanj ne za Minko, za	nikogar.	« »Za vas tudi ne!	A
hodnični rokav, ki je bil od solz premočen.	Nikogar	ni pogledal in nikamor se ni ozrl.Gledal je	A
Kako sem truden,« je rekel, kakor bi ne bilo	nikogar	v sobi. »Verjamem,« je povzel zopet sivi bradač	A
je tičala njegova sekira zasajena v hlodu.	Nikogar	ni bilo, da bi jo izdrl.Silvestra je vzela noč	A
in vržem obe skozi okno. Pod izbo je tema in	nikogar	ni tam.Ti počakaj pod oknom.«	A
razen nekaj dninaric niso na Podlogu najeli	nikogar.	Stari se ni zastonj hvalil, da je še za dva.	A
Pretekle so ure in ure.	Nikogar	ni bilo, da bi bil skuhal večerjo, in nihče	A
V vseh srcih je bila ena misel. Toda	nikogar	ni bilo, da bi bil izpregovoril pravo besedo	A
delati izpit. Seveda blizu in daleč ni bilo	nikogar,	niti ne od domačih, toda oče je znova ujel notranje	A
nepravi kraj. Na površni pogled nisem prepoznala	nikogar,	sicer pa tudi nisem hotela preveč gledati naokoli	A
takrat vedela bore malo in spraševala nisem	nikogar,	samo poslušala sem, brž ko je kdo začel o tem	A
Prečkala sem dvorišče in obstala na cesti. Nikjer	nikogar,	in vendar vse polno oči, vse polno glasnih,	A
bi končala, kakor se končajo običajne poti.	Nikogar	ni bilo zunaj. Za cesto, ki se je začela vzpenjati	A
Ne. Zraven nje ni	nikogar.	In tudi Jerneja ni več.	A
»Ozri se, Veronika.	Nikogar	ni.« »Se ne upam.	A
Ne maram vas.	Nikogar	ne maram.Nikogar na svetu nimam rada.	A
Nikogar ne maram.	Nikogar	na svetu nimam rada. Niti ne sebe.	A
vrti v glavi!« »No, no,« je odvrnil Bogo, »še	nikogar	nismo spravili v grob!« »Ja,« se je oglasil	A
presekati na mah; tega ne bi mogla zahtevati od	nikogar	na svetu.A ne samo to.	A
Tončka je stala in ga čakala. Nenadoma ni bilo	nikogar	več v prostoru in tudi glasu ni bilo od nikoder	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani