Eden je padel z visokega ogrodja v predoru in je bil ves mehek in kot brez kosti, ko so ga prinesli v barako, a telefonirali so v Doro in ga odpeljali kar tja, ker v Harzungenu ni bilo peči. Takó ni bilo treba paziti na nikogar, a sem vseeno sedel na leseni voziček; nekaj zato, da ne bi lezel takó visoko v jekleno škatlo, predvsem pa zato, ker je bil voziček tisto noč priklopljen kar k lokomotivi. Sedèl sem zraven esesovca in obračal ramena po vetru, takó da sem nekaj časa izpostavljal mrazu hrbet, nekaj časa prsi.