nikogar (601-700)

”Pera, čegav je ta grad?“ ”	Nikogar.	Postavil ga je bil Sava Bukić, a delal je verze	A
navzgor; na vsi težki poti se nisem zadel ob	nikogar	in po licih me je božala sapa vseobčega spoštovanja	A
razgrevat za abstraktna vprašanja, ki se ne tičejo	nikogar	in najmanj mene samega... Toda kmalu sem začutil	A
zdaj, dragi moj... zdaj sem sklenil, da ne pustim	nikogar	v svoje kraljestvo.Časi so se popolnoma predrugačili	A
ter odšel hitro po stopnicah. Na cesti ni bilo	nikogar,	- sploh so bile tod okoli ulice celo podnevi	A
je mračilo, je šel skozi vas in ni pozdravil	nikogar.	Župan je ugledal Martina in spreletela ga	A
dvoje kmetskih fantov, ki se nista zmenila za	nikogar	in sta sedela goloroka za mizo, natanko pripravljena	A
njeno premehko srce ... Usoda hodi svojo pot in	nikogar	ni, ki bi ji smel stopiti pred noge brez strahu	A
tista užaljenost briga edino le njega in drugega	nikogar	nič.Molče je odprl duri, molče se je poklonil	A
bi le vedela, kóga me je strah! Ne bojim se	nikogar,	ki stoji pred menoj, pa če bi bila sama smrt	A
bi bila sama smrt. Ali bojim se, ker ne vidim	nikogar	in ker nič ne vem, zakaj da je srce žalostno	A
kralju Matjažu.“ Sam je sedel, ni se zmenil za	nikogar	in tudi nikogar ni pozdravil.Tja je poslušal	A
Sam je sedel, ni se zmenil za nikogar in tudi	nikogar	ni pozdravil.Tja je poslušal, kjer se je smejala	A
Potnikov ni dolgo pomislil, pa je rekel: ”Še	nikogar	nisem gonil od hiše; pojdi na steljo, pa nikar	A
spreletel jih je strah. . / . / stran 110 . /	Nikogar	ni bilo, da bi se potegoval za Grajžarjevo hišo	A
Hlapec!“ je klical s hripavim glasom. Ali	nikogar	ni bilo.Hlapec se je zaprl v hlev, kmetje pa	A
je sedel v svojem temnem kotu samoten in tih;	nikogar	ni bilo, da bi poslušal njegove pesmi in kvante	A
Potrpi še! Glej, stara sem, sivi so moji lasje in	nikogar	nimam na svetu.“ Ostal je še ves dan, zvečer	A
sem vstal že prvi dan, da nisem vprašal nič in	nikogar,	da sem povezal culo ter šel, kamor kaže pot	A
rekel. ”Oznanjaj, da se jaz, krčmar Elija,	nikogar	ne bojim, ne ljudi in ne duhov!“ Prostran	A
žilah, je rekel: ”Jaz sem krčmar Elija, ki se	nikogar	ne boji!Komur se hoče, naj pride v goste, ali	A
kleti, ni izpregovoril besede in ni spoznal	nikogar.	Popil je vse špansko vino in se je vzdramil	A
mogla iti popoldne pred šolo. In če ni bilo	nikogar	druzega, ki bi mogel iti po otroke, tedàj so	A
Človek, ki zapre oči, je slepec.	Nikogar	ne sovražim tako hudo, kakor človeka, ki gre	A
naravnost do svetle izložbe, do samujočih brez.	Nikogar	ni bilo več mimo; na steklu so se nabirale kaplje	A
moja ljubezen. Zato ni mogla objeti drugega	nikogar	nego Julijo.Ali bi koprnel v nadlogah delavnika	A
slavljenčeve slave je povest njegovega delovanja.	Nikogar	ni, ki bi mu ne bila znana ta povest od začetka	A
grdih ... Ampak usmiljena je večina, žaliti neče	nikogar	... če ugleda grdo žensko, jo takoj načička ...	A
Mařenka, ni se veliko ozirala in ni prašala	nikogar.	”Dolga je ulica, nekam pač drži; pridem ... kamorkoli	A
zlovoljnimi, še zaspanimi obrazi. Mařenka ni videla	nikogar	in nihče je ni videl. Dolga je bila pot;	A
zatisnil oči, kakor človek, ki se ne meni za	nikogar	nego za svoj krožnik. ”Kam pa si namenjen	A
Šel je dalje, nagnil je glavo in ni videl več	nikogar.	Šel je in šel, ni videl poti, in vendar je prišel	A
je preganjal ubogega gospoda Valentina, toda	nikogar	ni bilo na svetu, ki bi bil dvomil o gospoda	A
Teden dni že ležim in se ne morem geniti, pa ni	nikogar	k meni. Počakali bi bili vsaj, da ležem v grob	A
Veliko sem premišljeval in dobro vem, zakaj ni	nikogar	k meni.Pomislite dobro, gospod Poljanec, da	A
pripovedujem. In zato ni ob teh dolgočasnih urah	nikogar	k meni.S-konjević-1536  kaminkova-1537	A
tuje telo. Zato je zelo malovažno in ne zanima	nikogar,	če se je Štefan Poljanec obesil, ali če je utonil	A
slekel kraljevi plašč, - kdo bi se brigal zame?	Nikogar	nimam, ki bi me ljubil...“Noč je bila lepa in	A
svoje vejevje, podobno veličastni črni kupoli.	Nikogar	še ni bilo pod platano.Milan je sedel na klop	A
brat in tvoj oče. Vzamem te s seboj, kjer ne bo	nikogar,	da bi te žalil.Zaspala boš v mojem naročju brez	A
okovih, - in škodoželjnost ne čuti lastnih okov...	Nikogar	ne briga, da ni več sam svoj, da se je odrekel	A
gradom?“ ”Tam stanuje sam graščak in ne sprejema	nikogar;	že dvajset let je gori sam in pije.“ ”Ali	A
Močnejše drevo jemlje hrano slabejšemu, - a	nikogar	ni, da bi mu pridigoval o medsebojni ljubezni	A
ne misli, Mate, stori, kakor da bi ne videl	nikogar!	“ ”Kaj pa bo na fari?“	A
mirno ... Pojdi z mano prav do doma; noč je in	nikogar	ni na cesti ...“ Šla sta počasi v klanec, mimo	A
ne vidiš -- ali ne stoji nekdo na pragu?“ ”	Nikogar	ni.“ ”Pa se mi je zdelo, da je stala ženska	A
listje pod korakom, razkrhnila se je veja -- in	nikogar	več; tam je gozd, teman in velik, zamolklo šumeč	A
boš in boš iskal z objokanimi očmi, pa ne bo	nikogar,	da bi ti položil roko na ramo!Tako daleč si	A
nenadoma majhna in sama sredi neskončne tujine in	nikogar	ni bilo, da bi ga prašala za pot. Priti bi	A
mimo belih hiš z velikimi koraki, ne vidi več	nikogar	in ne pozdravi nikogar, smehlja se in misli	A
velikimi koraki, ne vidi več nikogar in ne pozdravi	nikogar,	smehlja se in misli nanjo ...Zdaj bi se pač že	A
mislite namreč, da nameravam kaj slabega; saj ni	nikogar	blizu in tudi če bi kričali, bi vas nihče ne	A
”Kdo moti ta večer?	Nikogar	ni drugače tukaj!“ Prišla jima je naproti	A
nismo zanj, naj gre, kamor ga žene! Ne maramo	nikogar,	da bi nas gledal od strani -- odprta mu je pot	A
ali onadva, Mate in ona, se nista menila za	nikogar,	kakor da bi hodila sama po tihem večernem polju	A
kakor tat sem se priplazil, da bi ne srečal	nikogar	...Ali si me čakala, Hanca?	A
celo, da sem pričakoval tega gosta, tega in	nikogar	drugega. ”Ave!“	A
žvenketale, samo cven‐cvenk‐cvenk so peli kozarci.	Nikogar	ni bilo, a Marko se je držal za ograjo - majhen	A
ženo in moje otroke bodo pognali na ulico in	nikogar	ni, da bi tepel Pilatuža.Jaz sedim v krčmi in	A
klečala pred njim, gospod, prijatelj moj ... In	nikogar	ne bo tam, jaz sedim v krčmi in pijem ...“	A
pod koraki, hiti suh in upognjen, ne pozdravi	nikogar;	hiti pač po žalostnem opravku, trkat na duri	A
ne, ne nocoj!“ je prosila Pavla natihoma, ali	nikogar	ni bilo, da bi ga prosila.Vse grdo poželenje	A
telesa še kapljica slastí. ”O, saj bi... toda ni	nikogar.	Z vami, Dorer, ni nič, žena bi mi izpraskala	A
pest na prsi. Ozrl se je osupel, pa ni videl	nikogar.	Stal je pred cerkvenimi vrati, vsi drugi so bežali	A
prevrača stole, pometa in briše in se ne zmeni za	nikogar,	kakor se nihče zanjo ne zmeni.Zaspana je; lica	A
ob plotu. Nihče se ni zmenil zanj, on pa za	nikogar.	Po teden dni ga ni bilo do hiše, pa ne mati ni	A
je držala cesta; ni se oziral, nič ni ugibal,	nikogar	ni vprašal za pot.Z lahko nogo je romal nizdol	A
zmerjal, negodnik? - Tako kliče in očita, ali	nikogar	ni, ki bi mu odgovoril.Zdavnaj že so krčme zaklenjen	A
cvetice kar na polju, kar pod visokim nebom in da	nikogar	ni, ki bi jim zalival.Ali ste videli kdaj take	A
ustavil pogled, nikjer niso mogle počivati misli,	nikogar	ni bilo, ne hiše, ne človeka, še temne jagnedi	A
časih veliko bolj pameten. Ta človek ne sovraži	nikogar	tako hudo kakor pismarje.Pravijo, da je prismojen	A
jako huda ... gledala sem na peronu, čakala --	nikogar	... dolgo vas že nisem videla, gospod Malinovec	A
ustnice so se tresle. ”Ne maram vas motiti ...	nikogar	ne maram žaliti ... prišla sem kakor črn netopir	A
pride, ne bodi neprijazen z njim, Lojze!“ ”	Nikogar	še nisem žalil, ki mi nič storil ni ...Ampak tisti	A
njegovo mater, ki ni ne videla, ne spoznala	nikogar;	begala je po izbi, tiščala obedve roki na čelo	A
neznatnosti; hotêl pa vendarle ostane hotêl, dom	nikogar	in vseh; človek gre hladen mimo!“ ”Ne razumem	A
velikonočni zvonovi ... Zdelo se ji je, da ni srečala	nikogar.	Bela cesta in poslopja, in temne postave; ki	A
je čisto sama med vsemi ljudmi, da ne pozna	nikogar	in ne razume nikogar.Rekli so, da je odljudna	A
vsemi ljudmi, da ne pozna nikogar in ne razume	nikogar.	Rekli so, da je odljudna in čemerna in so ji	A
kolikor se je spodobilo; nikomur se ni vdajal,	nikogar	se ni ogibal.Nasmehnil se je, če se je bilo	A
skozi gnečo ter se zaklenil v svojo izbo, da bi	nikogar	inničesar ne videl.Ali nekaj je videl mimogredé	A
praznimi, začudenimi očmi, in ni videl najbrž	nikogar	in ničesar.”In temu je imé Artur!“ je pomislila	A
kakor rjuhe in odeje. Vzdiha ni bilo čuti od	nikogar,	grdih ran ni bilo, niti zoprno dišečih zdravil	A
živel bi rad do oglušelosti in onemelosti, ali	nikogar	ni, ki bi mi povedal in pokazal, kjé da je tisto	A
prav nič nečimrnosti, celó pazila je, da bi	nikogar,	ki je bil morda bolj nagnjen na posvetno stran	A
”Kar pojdite, gospod Egidij ... nisem klicala	nikogar!	“Zunaj so se oddaljili tihi, ponižno se plazeči	A
večnosti, svetila je sama sebi, ni obžárila	nikogar.	Nikoli ni bila Milena tako lepa kakor v tistih	A
ovratnik ter trdno zatisnil oči, da bi ničesar in	nikogar	ne videl, tudi tistih podob ne, ki so bile žive	A
”Fanny, ne tega imena, ne teh besed!	Nikogar	drugega ne poznam, nego tebe!Rajši tvoj suženj	A
skriti propalosti razgalil pred človekom in	nikogar	ni bilo sram, ker so si bili vsi enaki. Odgrnil	A
zasmejala, smejala se je dolgo in zvonko. ”	Nikogar	nisi!Ne živ človek; ne živ angel - senca med	A
zame! Njo bo uslišal Bog, če ni uslišal drugega	nikogar.	In če ni Boga, zanjo je!“	A
njenega obraza, in ne več materinega obraza in	nikogar	več!“ Pomislil je na svojo mladost in kakor	A
da nimam več bogastva in ne prijateljev in	nikogar	več.Zakaj tako veliko je, da imam tebe, da ne	A
povrne k materi, prime jo za roko in se ne boji	nikogar.	Zgodi se, da je moje srce bridkosti, razočaranja	A
prijatelj! Seznanila se bova še bolj natanko, zakaj	nikogar	človek tako ne spozna, kakor tovariša v delu	A
Vsaka izmed njih ima pet tisoč, pa vendar ni	nikogar,	da bi jih pobral.Kmeta ne marajo, drugi pa se	A
sami zase in za svojo družino, ne menijo se za	nikogar,	ne koristijo nikomur; lehko bi svet poginil	A
razumljivo, zoprno čustvo. Ob ovinku se je ozrl;	nikogar	ni bilo na pragu, tuje in tiho je gledala nanj	A
njej, prav k njenemu ušesu. ”Ali nisi imela	nikogar	rada ... prej ... pred menoj?“ Stopila je korak	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani