zmeraj (201-300)

počasi odhajal, ko da je navil čuvaja, ki bo	zmeraj	pričujoč, ko njega ne bo. Tedaj so šepnili:	A
gredo druga dekleta s fanti po ulici; ne bi bila	zmeraj	ujeta, ne bi jokala.In zvečer mu ne bi odgovarjala	A
ko je vzdignila Evko na okno, ker Evka sili	zmeraj	na okna.Videla jih je in skoraj gotovo misli	A
so kričali in noreli in vse naokoli je bilo	zmeraj	več ljudi.Ves Trst je gledal visoko belo hišo	A
razred, Evka komaj v prvega. A njihova mama ga	zmeraj	krega, kadar papá kolne, ampak on imenuje hudiča	A
dosti lepše so bile, prej. Mici pa je bila še	zmeraj	žalostna in oni niso vedeli zakaj.Seve, mami	A
je čevlje in si nadevala copate. Stari pa je	zmeraj	bolj bled od jeze.Sili se, da bi bil miren in	A
svetlobe je bilo bolj malo, ker je bilo črnih mož	zmeraj	več in zaradi njihovih črnih srajc je bila tudi	A
postelji v kotu in v sobi je bil mrak kakor	zmeraj.	In ko so prišli Branko in Evka in Olgica k Mici	A
vrata pred nosom. Pisalna miza pa je bila	zmeraj	med oknoma in Branko se je spomnil, da je Mici	A
Vieni qui = pridi sem. Še	zmeraj	je bila ob oknu in gledala ven.Obračala je hrbet	A
v vrtincu, ki ga vleče na dno, in vse oči ga	zmeraj	bolj potiskajo v vrtinec. Tedaj se je zasuknil	A
klopi, takó da ga klopi ne morejo slišati. In še	zmeraj	bolj in bolj oddaljene so, klopi. Zmeraj bolj	A
oddaljene so, klopi. . /\ .. stran 107 . \/	Zmeraj	bolj prepadna praznina vmes, samo oči so zmeraj	A
Zmeraj bolj prepadna praznina vmes, samo oči so	zmeraj	bolj vse na njem, vse v njem. »Kje so zvezki	A
na njem in bere časnik. In kakor leze z očmi	zmeraj	niže in niže s člankom, takó počasi trg okoli	A
s časnika. . /\ .. stran 111 . \/ In tak je	zmeraj.	Ponosen je na svojega fanta.	A
Diši po močnem olju. »Tebe bom	zmeraj	iskal, tudi če boš sto let hodil z mano po maslo	A
Oče je tolkel z računico ob levo koleno.	Zmeraj	bolj nestrpen je postajal.Branko pa je z vso	A
vzporedno se vsaka po svoji progi vozita. Da,	zmeraj	ista razdalja med njima, vzporedno potujeta	A
žena. On pa se je prestopal na mestu in je bil	zmeraj	bolj hud: »To bi rad vedel, kaj vas dela četvorica	A
vlečejo parnik iz pristana. Potem je prekomornik	zmeraj	manjši, zmeraj manjši, samo mušica na obzorju	A
pristana. Potem je prekomornik zmeraj manjši,	zmeraj	manjši, samo mušica na obzorju.In potem nenadoma	A
In Gorica je siv kup razvalin, samo Soča še	zmeraj	struji ob njih, njena struga pa v širokem loku	A
Fani prestopila prag njene spalnice: kakó si je	zmeraj	želela, da bi ta hip ne prišel.In vendar je	A
visok in mišičast fant; a pred njim se ji je	zmeraj	zbudil občutek o jeklenem, neizprosnem stroju	A
srajčne rokave, njegov stuljeni jopič pa je	zmeraj	visel preko krmila njegovega poldirkalnega kolesa	A
mesta. Da, njihov stari slepi sosed Luka je bil	zmeraj	hud na dekleta, ki so sanjale o imenitnih službah	A
življenje s sestro, ki si jo želi mrtvo. Saj vé,	zmeraj	je bila otročja, ko si je predstavljala življenje	A
šepetal, »smo.« Potem je rekel: »Reke so tekle	zmeraj	v morje.Ali si kdaj slišala, da bi tekle reke	A
sive oči se ozirajo zdaj na levo zdaj na desno,	zmeraj	se ustavijo na ustnicah tistega, ki govori.	A
. \/ Grkinja je v naslonjaču brala naglas;	zmeraj	malo noslja, ko bere po italijansko; kakor Nemka	A
»Basta.« In prav on, prav Rudi, ki je bil	zmeraj	z njimi in so se ga fantje bali, ker je bil	A
slutili? Prvi avto s Fani in Rudijem pa je bil	zmeraj	pred njimi.In v njem je bila njena mama, nunca	A
Ja, tisti avto.	Zmeraj	bliže so bili avtu z ženinom in nevesto. Tudi	A
sukala tja in sém, naravnost sta drčala. In	zmeraj	bliže sta si bila.Potem je ona planila kvišku	A
vdajo ob okenskem okviru. Ne, to je vse kakor	zmeraj.	A vendar je, ko da je prvič takó na tem oknu	A
Seve, zrasla je. A kakor	zmeraj	je v oknu hiše nasproti, njeno okno in njegovo	A
je šepnil in spet stopil k oknu. Mimoze so	zmeraj	na njenem oknu, kakor na slikarskem platnu s	A
iz aluminija krila letalom prav zato, da smo	zmeraj	manj sami!« Srečko se je vzdignil na komolec	A
tržaškega obrežja do tu, do Ukvanske planine	zmeraj	Felice in Felice!Zdaj pa na mah Srečko!	A
»Torej si naš!« A vendarle je bil	zmeraj	norčav smeh v njenih očeh, v kitah, v zobeh	A
delavnicah, s piski siren in trobentanjem avtov	zmeraj	šunder in direndaj.»Ne? ali ni zmeraj brnenje	A
avtov zmeraj šunder in direndaj. »Ne? ali ni	zmeraj	brnenje in kljuvanje v sencih?« sprašuje.In	A
Milko, ki sta tudi Felice in Emilio! Aldo bo	zmeraj	Aldo, nikoli ne bo šel na Ukvansko planino in	A
bo! . /\ .. stran 221 . \/ Tudi on do zdaj:	zmeraj	Emilio, kakor italijanski deček Aldo, ki bo	A
kočah povpraševala za prenočišče? Tedaj pa je	zmeraj	takó uredil, da je vse sam opravil.»Ti se umij	A
Svoboda tiska!« je rekel Srečko. »Ali nimamo	zmeraj	tega na jeziku?« Potem je spet korakal.	A
pradedje in pradedi pradedov!« Tedaj je bil on še	zmeraj	nerodno zleknjen na sedežu; nerodno, ne brezbrižno	A
vozovi so se podili po ravnini, on pa je bil še	zmeraj	težko in nepremično telo sredi noči.In Srečko	A
kakor zdrznili, nato počasi začeli postajati	zmeraj	bolj odločno ta Felice, ta Emilio, ta Teresa	A
Idealist! In	zmeraj	se upré, ko ga Srečko obsodi, da je idealist	A
dežele, ki se začenja v Barkovljah in je še	zmeraj	ista pri Reziki in onkraj Zilje?Iščeš zakone	A
ne išče svojega imena. Da, morda ni bila	zmeraj	Mary, morda je bila nekoč Marie, a ona ni s	A
kamnja in največ brinja. Tudi turščica seveda, a	zmeraj	žejna in zmeraj ožgana kakor preperel slamnik	A
brinja. Tudi turščica seveda, a zmeraj žejna in	zmeraj	ožgana kakor preperel slamnik. Tudi trte zmeraj	A
zmeraj ožgana kakor preperel slamnik. Tudi trte	zmeraj	žejne.Potem pa pridejo na povrh še hudi časi	A
dvomi več o Emiliu in o Milku, zdaj samo išče	zmeraj	manjšega Milka.Kakor da išče jedro samega sebe	A
Trsta v Komen, in vsa polna ženic je. Teh pa je	zmeraj	manj in manj; nato jih je samo nekaj in opazujejo	A
ga pokliče k večerji, kako naj bo z njo? Še	zmeraj	gluh?Še zmeraj nem?	A
Še zmeraj gluh? Še	zmeraj	nem?Kakó naj kar na mah, čudežno spregovori	A
= Boš miren ali ne?	zmeraj	isto delo, ki ju sprejme, ko stopita zjutraj	A
parketih in se prelamlja ob postelji. In v zidu je	zmeraj	grmenje, ko da se valijo železna kolesa v stanovanju	A
posluša. Niti ga ne posluša Mimica, ki v kotu	zmeraj	molči in sope, ko da nepretrgoma spi in se ne	A
zgovorna in jezna, se mu še bolj smili kakor prej,	zmeraj	krotka in pohlevna. »In zdaj?« je vprašal.	A
asfaltirani trak, ki se vzpenja gladek in ovinkast	zmeraj	više v planine, ni tako samoten, kakor bi mi	A
/\ .. stran 8 . \/ njega izločil. A kakor	zmeraj	tudi tokrat ob potrebi po hitrem in nemirnem	A
A saj najbrž tudi je. Pa je verjetno	zmeraj	bila, samó za manjše število ljudi.Dandanašnji	A
predmetov in kljub tihemu glasu, ki nam to zanika,	zmeraj	še upamo, da bomo nekoč imeli toliko časa na	A
gobavcev na otoku, od katerega je na tihem in za	zmeraj	vzela slovo poslednja človeška ladja. Saj, in	A
in skorjaste pesti. A tudi takšna je bila še	zmeraj	izreden talisman, ki je zvesto odbijal nenaklonjene	A
dokler se nas ni dotaknila, je bila bolezen še	zmeraj	nekaj, kar je bilo nevidno in neotipljivo, medtem	A
treba izrabiti sleherni trenutek, preden usta za	zmeraj	ne umolknejo.Jeana pa je na koncu zanimala še	A
gledališče v središču Trsta, temu so bili za	zmeraj	skazili podobo prihodnosti.Krvavo nebo nad pristaniš	A
njega; kdove zakaj se mi je ob majhnem kavlju	zmeraj	prikazovala podoba hudodelca, ki je nastopal	A
prijatelja kirurga, naj kaj naredi z mojim prstom; a	zmeraj	znova me je zadržala misel, da, čeprav mi mezinec	A
uvele človeške vreče utripi in trzljaji, ki	zmeraj	znova predramljajo in vzdigujejo lene veke.	A
z njo, da je pravzaprav kljub novi prostosti	zmeraj	še povezan z njo.Zato se tudi pogovor z Gabrielejem	A
terasah, in prav takó, da se na najnižji terasi	zmeraj	kadi iz dimnika.Vsekakor; ker takšne stvari	A
stopnišča so dosti bolj neusmiljena. Blokaš pa	zmeraj	enako noro kriči Tempo, tempo! in odganja z	A
priganja koleričen glas, glasovi za obronkom pa so	zmeraj	bolj razkačeni, kakor da so nosnice mnogoglave	A
se sunkoma obrne stran od vetra. Vrata so še	zmeraj	zaprta in v gozdu se začne oglašati sova, kakor	A
zavedam se, da so naše raztepene procesije za	zmeraj	prešle v neresnično ozračje preteklosti.Postale	A
me vodnikove besede zasledujejo, čeprav je še	zmeraj	pred pečjo. Vendar govorí mirno, brez zanosa	A
Takó torej. Jaz pa sem	zmeraj	mislil, da jih privežejo na prhe. Najbrž je	A
primer, dolgi prisrčni Don Kihot iz Ljubljane,	zmeraj	nemiren, poln iznajdljivosti in trdoživega humorja	A
mirni glas pa mi zvesto sledi, čeprav je on še	zmeraj	ob peči.Tukaj je, pravi iz zvočnika, soba, ki	A
po stopnišču; na sredi grobega platna je bil	zmeraj	rjavkast madež, ki ga je pred kdove koliko mesci	A
kakó je nepopravljivo užaljen, ker sem bil	zmeraj	veder, ko sem prišel k njemu, sédel na njegovo	A
moj šef, je bil pri tem nekoliko vzvišen kakor	zmeraj,	ko ni imel opravka s svo jimi norveškimi ljudmi	A
mislijo škodil. Ker terase po pobočju so bile	zmeraj	isti vinogradi smrti in trgatev na njih se je	A
nadaljevala ne glede na letne čase. Nosači so	zmeraj	enako nosili pridelek pogina na najnižjo teraso	A
je stal ob Leifu, ta pa je bil tih in kakor	zmeraj	vzravnan.Odpel je umazani zebrasti jopič, razparal	A
\ .. stran 62 . \/ trezno; vendar je ostalo	zmeraj	razsodno, kakršno je bilo pri prvem srečanju	A
prihajala tako številna letala. Bikovke so	zmeraj	enako padale po ramenih, po koščenih rokah,	A
zareklo, da ni niti enkrat ovehnil, ampak se	zmeraj	držal v ravnotežju, ostajal zmeraj na površju	A
ampak se zmeraj držal v ravnotežju, ostajal	zmeraj	na površju?Morebiti je bil res takó čudovit	A
barake jih leži vznak že dolga vrsta. Kakor	zmeraj	so z razklenjenimi čeljustmi, z žoltimi zobmi	A
da so bile spremenjene, čeprav so bile kakor	zmeraj	po dve in dve na vsaki terasi.Bilo je zavoljo	A
in zato, ker je prihajalo s steze, ki je bila	zmeraj	samotna.Bodeča žica je bila tik ob nji in poprej	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani