Premrlo in negibno telo, ki bi ga poprej, ko je bil še sneg po terasah, prenesli po večernem apelu kar v shrambo pod pečjo. Mrlič, sem mislil, in takó je mislil bolničar, ki je stal ob Leifu, ta pa je bil tih in kakor zmeraj vzravnan. Odpel je umazani zebrasti jopič, razparal srajco na prsih in začel prestavljati bobenček stetoskopa po fantovi srčni strani.