Ko pa se moj pogled ustavi na drobnih koščkih kosti, ki so kakor grobo zmlete in sestavljajo vsebino enega lonca, ko se moj pogled ustavi na majhnem gumbu, ki je pomešan vanje, vodnikov glas navaja, koliko glav je treba ostriči, da dobimo kilogram las, ki jih potem človek lahko upo rabi za izdelavo sukna in odej. A to ne povezuje več mojih spominov, zato se skozi gnečo počasi pomikam proti izhodu; njegov mirni glas pa mi zvesto sledi, čeprav je on še zmeraj ob peči. Tukaj je, pravi iz zvočnika, soba, ki je bila določena za eksekucije, njena tla, kakor vidite, rahlo visijo, da kri žrtve lahko odteka.