nova beseda iz Slovenije
Vendar Kočarica ni bila nikdar sama. | Zmeraj | sta se pri njej mudili po dve hčeri - več jih | A |
otroci v beračih. Krompirja in polente je bilo | zmeraj | manj - kruha sploh niso poznali - davkov in | A |
Stricuh! Ti si pa | zmeraj | dobre volje, zmeraj si dobre volje, Martinček | A |
Stricuh! Ti si pa zmeraj dobre volje, | zmeraj | si dobre volje, Martinček,« ščebeta Modrijan | A |
kameniti mizi in odpre »Il Piccolo«. - » | Zmeraj, | dokler tebe ne vidim!« se otrese stric in začne | A |
ga udarila po rokah. Ta vratca so se sicer | zmeraj | sama zapirala, a Štefe je zdaj v tem videl znamenje | A |
vonjava, čmerikasta godlja, Tanja jo je imela | zmeraj | v sebi.Zmeraj. | A |
čmerikasta godlja, Tanja jo je imela zmeraj v sebi. | Zmeraj. | Poleti, opoldne, v sončni pripeki. | A |
Dolgo ni nobenega glasu, o svinja, o debela, še | zmeraj | spi, o František, Franci, Francl, in spet lopne | A |
držita, da samo še glava kdaj pa kdaj zamaja in | zmeraj | znova klone.Vsak z ene strani z izbuljenimi | A |
pogledoval proti kadi, kjer je z vode prihajalo | zmeraj | manj pare, hladila se je, gospod pa se je najbrž | A |
Pa je odšlo. Za | zmeraj. | Beseda izgubljena ne vrne se nobena. | A |
stanje; tisto tam gori, tisti oblaček je še | zmeraj | hadvao, piti pa se ga ne bi dalo. Seveda je | A |
papirje, skrbno vse zloži, uredi. Glavo ima še | zmeraj | sklonjeno, s svojim redom, svojo ljubo disciplinico | A |
hahljajo. Cilka Kambič, z debelimi očali, | zmeraj | v prvi klopi, profesorju naravnost v obraz, | A |
Obveščevalna služba, vosovci. | Zmeraj | v prvih bojnih vrstah, na straži domovine.Biti | A |
ne boš imel nikoli važnih poslovnih zadev. | Zmeraj | se boš potikal po parkih in bistrojih, zmeraj | A |
Zmeraj se boš potikal po parkih in bistrojih, | zmeraj | te bom srečal zjutraj v kolodvorski.Ah, Job | A |
veselim obrazom. Resnica, vidiš, Job, pa se | zmeraj | razkrije.Vso dolgo noč je revica drhtela v postelji | A |
mučijo, da ne morem več čisto nič. Vaše članke | zmeraj | berem in so mi zelo všeč, ker Vi razumete ljudi | A |
Pri gospe Rahmanovi? Tam je Egona | zmeraj | mogoče najti.Poseda med revijami za stranke | A |
se kar ustavi od silne jeze nad samim seboj. | Zmeraj | ista beseda.Mizerija. | A |
Skromen, beden, beraški izrazni instrumentarij. | Zmeraj | iste besede se valjajo notri po ustih, nekje | A |
Kaj si ne bi zapomnil. | Zmeraj | sicer mislim, da si Vatovič, to bi bilo bolj | A |
tiskati različna mnenja, najbolj žgoče točke | zmeraj | znova razpirati in jih osvetljevati z različnih | A |
In nič. Luknjo ima na želodcu, zato ostane | zmeraj | trezen.Pri tisti luknji mu teče ven. | A |
močne mišičaste roke oklepajo zguljeno torbo, | zmeraj | jo imaš pri sebi, mirno visi tam ob tvojih nogah | A |
drugima dvema se ti kadi cigareta znamke zeta, | zmeraj | kadiš svojo ljubo zeto, Kujbišev, zvest zgodovini | A |
daleč, Kujbišev, zdaj gledaš sem, tvoje nemirne, | zmeraj | iščoče zenice se gibljejo med obrazi in presledki | A |
več tako sproščeno, vsak trenutek se ozre, še | zmeraj | mu v ušesih odzvanja znani glas in prav gotovo | A |
gostilniške sobe. Zunaj, pred vrati, pred okni pa še | zmeraj | tak težek božjasten dan z okrvavljeno kroglo | A |
zmerjajoč . / . / stran 111 . / našo policijo, ki je | zmeraj | tam, kjer je nihče ne potrebuje, zdaj, ko bi | A |
brez zvezd v črno nebo nad seboj, ko reče: še | zmeraj | ni deževalo, sranje. Gost, valujoč zrak tople | A |
očeh, tiho razpadanje prsti sluti pod seboj in | zmeraj | razbira svoj spačeni obraz, svojo smrtno senco | A |
znenada. Nemara je drugače, nemara stopala silijo | zmeraj | izraziteje naprejnaprej, pred sebe, pred telo | A |
bolečina, telo gre počasi gor, druga roka pa še | zmeraj | ždi tam na drugi strani, da jo potem teža, ki | A |
vasi pa, razen suhega ognjenega prasketa, še | zmeraj | ni priplaval do njih noben drug zvok, nobenega | A |
ležali kot labodi beli odojki, nad njimi pa je še | zmeraj | vztrepetavala črno rjava gošča poklane perutnine | A |
napihnjen rumenkast balon in noge pod njim so še | zmeraj | nekoliko pobrcavale v zrak, onemoglo.Možje so | A |
prizorišče pod seboj, prizorišče, na katerem še | zmeraj | ni bilo žive duše ali pa vsaj povsem žive ne | A |
poraščeni obraz svojega poveljnika, ki se še | zmeraj | ni mogel odločiti, ali se naj umaknejo nazaj | A |
polno naključij, vzvodi, ki sprožijo pobijanje, | zmeraj | nepredvidljivi, ukazi nagli in protislovni. | A |
nemara njenega ljubega. Prizor, ki je ostal za | zmeraj | v spominu enega od obeh vojakov in ki ga je | A |
razvije drugače. Od tistega prizora, ki bo za | zmeraj | ostal v spominu enega od obeh vojakov in ga | A |
nemo in zblodelo. Dekle v beli srajci je še | zmeraj | držala v naročju fantovo glavo.In ta gib poveljnikov | A |
ideološke debate, mednacionalne polemike. Še | zmeraj | smo klali kure, nekaj industrijsko, nekaj pa | A |
Dolgo je že na svetu, oče. In | zmeraj | so bile kakšne žice na mejah ali okrog taborišč | A |
salo. Včasih je sicer poskočil in stekel, toda | zmeraj | znova se je vračal na trg pred kletnim oknom | A |
To zdaj že vemo. Na poti v Augsburg sem še | zmeraj | v svojem, že tretji dan zatemnjenem stanovanju | A |
spravi v nesrečo. Miličnika zaspano gledata, še | zmeraj | ne vesta, kaj naj zapišeta. Razmišljata, da | A |
po svilenem šalu in obrabljeni aktovki, ki jo | zmeraj | nosi s seboj.Nikoli ga nihče ne vidi v plašču | A |
jamah ali pa so vendar po čudežnem naključju še | zmeraj | živi, zaprti v ječah ali na skrivnih krajih | A |
marici mlatijo s palicami. Z drugega konca je še | zmeraj | slišati vreščanje žensk, ki se jih nihče ne | A |
- Saj je | zmeraj | isto, reče moški. - | A |
dragi moj, reče Alberto, ko vstaja in se še | zmeraj | ozira, ali bo kje spet izbruhnilo, ali bo kje | A |
bo kje nastal nov klobčič. Toda nič, trg se | zmeraj | bolj prazni, tudi vreščanje je potihnilo.Iz | A |
všeč, da je dobil Anselmo svoje ime. Gojmir še | zmeraj | ne razume. - | A |
precizen, kadar spregovori. Kadar spregovori, | zmeraj | zahteva akcijo, manj razpravljanja, več jasnega | A |
v tem prostoru, sega čez njegove moči. Njen | zmeraj | bolj brezumni obraz in njegove čudne sanje, | A |
Črni lasje Ko se v nekem poznem, a še | zmeraj | sončnem popoldnevu februarja 74 Ada vrača po | A |
pešajo, njegove govorniške zmožnosti, ki sta jih | zmeraj | odlikovala miren glas in jasno argumentiranje | A |
si zapel uro tik nad dlanjo, tako kot jo je | zmeraj | nosil. Ada zdaj ve, daso mu | A |
in se ozre Witoldu v obraz. Njegove oči še | zmeraj | z vso pozornostjo spremljajo cesto, ki jo tipljejo | A |
ali vsaj njihova trupla. Iz jam so odkopavali | zmeraj | več žrtev nesmiselne podtalne ideološke vojne | A |
Majskega trga jo že poznajo. Snemalec, ki je | zmeraj | tam z napeto kamero, da bi ujel kakšen izjemno | A |
telesom se je zasukal in se v nenadni, a še | zmeraj | počasni gibljivosti, premaknil iz te grčaste | A |
treskal po panjih, da je frčalo od njih in se | zmeraj | po prvem udarcu razkrehnilo na dvoje.Bil je | A |
Cilj je bil blizu. Ozračje pa je bilo še | zmeraj | nasičeno s toploto in vlago. | A |
Ali je sploh spal? | Zmeraj | je imel rdeče in otečene veke.Zmeraj je gorela | A |
Zmeraj je imel rdeče in otečene veke. | Zmeraj | je gorela luč.Navsezgodaj so ga videli hoditi | A |
katero bomo ob kopičenju in prepletanju podatkov | zmeraj | manj zanesljivo vedeli, kakšna je pravzaprav | A |
naskoči, so meketale, naj jo zdaj naskoči, kot jo | zmeraj | naskakuje in naskoči.Moški je gledal predse | A |
Nikoli ni nič storil. | Zmeraj | ga je kaj samo potegnilo in potlej mlelo. | A |
Je pa svarilo. | Zmeraj | več podatkov so imeli pošteni ljudje, zmeraj | A |
Zmeraj več podatkov so imeli pošteni ljudje, | zmeraj | več podatkov, čeprav ni jasno, od kod, in četudi | A |
kako je pravzaprav zlo v tej deželi razširjeno. | Zmeraj | nove in nove ženske in moške gnusne stvore je | A |
so ji vlivali na noge raztopljenega loja in | zmeraj | bolj satanske poteze je zadobival tudi njen | A |
manj ustaljenimi življenjskimi običaji. In | zmeraj | večja potreba je bila po odkrivanju in uničevanju | A |
zablode v sebi, zaščite nikjer. Gibal se je še | zmeraj | prožno, a čutil je, da tudi telesno tkivo popušča | A |
luči. To je bil čas, ko so zapirali cerkve, | zmeraj | hitreje je hodila in prostor jo je uklepal, | A |
risu, ali vse izgubiti. Magister Ambrož je | zmeraj | njegove besede poslušal, njegove zgodbe z njegovih | A |
zalezen v kosti. Zdaj, zdaj bo začel znova, | zmeraj | znova, zmeraj zjutraj, zmeraj od začetka.Nemara | A |
kosti. Zdaj, zdaj bo začel znova, zmeraj znova, | zmeraj | zjutraj, zmeraj od začetka.Nemara se napoti | A |
bo začel znova, zmeraj znova, zmeraj zjutraj, | zmeraj | od začetka.Nemara se napoti v kako drugo deželo | A |
se je v črevesju oglasilo prazno, ki je bilo | zmeraj | bolj glasno, na ozadju jutranje slike pa so | A |
s poštenim delom zaslužil, visoke gospe sem | zmeraj | spoštljivo in od daleč s poklonom pozdravljal | A |
kateri so jih sežigali. Jaz sem se čarovnic | zmeraj | bal, zato sem hitel v spodnje kraje, ker sem | A |
izogibal. Od hiše sem šel, ker je žena jedla | zmeraj | veliko mesa, to meso pa so potem žrli urokovi | A |
humanih preiskovalnih in dokaznih postopkih, še | zmeraj | ni izdal navodila, naj Johana Ota preverijo | A |
sem z Johanom Otom popival, so se mu zjutraj | zmeraj | oči svetile kot kakšni živali. Videl sem ga | A |
in mi pokazal uročeno hišo. Jaz sem se ga še | zmeraj | hotel iznebiti, zato sem obesil na vrata podgano | A |
toplega in očiščujočega ognja? Johan Ot je | zmeraj | dvomil, kar je bilo zanj na koncu koncev tudi | A |
praskal po njihovih vratih? Zakaj ima čez telo še | zmeraj | razpeto kožo in pod njo gomazeča gnezda mrčesa | A |
razpeta čez močno telo, čez tisti oslabljeni, a še | zmeraj | obilni zvitek črevesja, ki se mu nalahno pomika | A |
zmeda vlada povsod. Krvoločni kruti Turčin še | zmeraj | vpričo staršev nedolžne krščanske otroke na | A |
in videl je, da se neko jutro znova začenja, | zmeraj | znova kakšno jutro, zmeraj nova pot, zmeraj | A |
jutro znova začenja, zmeraj znova kakšno jutro, | zmeraj | nova pot, zmeraj spočetka, pa naj bojo na oni | A |
zmeraj znova kakšno jutro, zmeraj nova pot, | zmeraj | spočetka, pa naj bojo na oni strani poti, na | A |
napotila nazaj, odkoder je bil prišel. Vetra še | zmeraj | ni bilo, tudi nobenih oblakov ne, a ptiči so | A |
tiste nizke bajte z majhnimi okni, ki so bile | zmeraj | enako daleč, zmeraj enako majhne in enako visoko | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |