Bela stopnišča so dosti bolj neusmiljena. Blokaš pa zmeraj enako noro kriči Tempo, tempo! in odganja z gumijevko zebraste suhce iz barake, da se prevračajo po stopnicah in da brizga v razgaljene gležnje deževnica iz luž, ki so jih v temi razbrozgale cokle in stopala, s katerih so se cokle snele. Potem na apelu črtasto blago visi na hrbtu kakor moker časnik.