zmeraj (301-400)

zdaj zakrila baraka, tudi to cviljenje, ki je	zmeraj	bolj oddaljen glas zarjavelega ražnja. Zato	A
rekel, a ta kolesa, ki zdaj ropočejo, nas nosijo	zmeraj	dlje od zaveznikov, zraven tega pa imajo v Dachauu	A
rožnato v prozornem zraku, samó da se je še	zmeraj	bleščalo tudi v štirikotnih šipah vrh lesenega	A
80 . \/ kdo vé kam. Poslednji smo bili kakor	zmeraj	in rajnkih nismo več nosili v zaboj za barako	A
Takšni so v življenju betežni starčki, ki se jim	zmeraj	zdi, da so v predalčku posteljne omarice pozabili	A
od požara na nebu nad Nordhausenom, a sem še	zmeraj	mislil na zdravnika, ki je stopil v mojo sobo	A
grozljivega dvoma o udeležbi pri umoru. Še	zmeraj	je bila v meni zavest krivde, ker sem bil pasivna	A
priča, a zdaj sem ob ustih, ki so se odpirala v	zmeraj	bolj počasnem ritmu, pomislil, da je človek	A
se zdravniku uprl. Bil sem neodločen, kakor	zmeraj,	ko o nečem nisem prepričan.Ker skoraj nobenega	A
maščeval in sem mu na hodniku rekel: Mali še	zmeraj	diha! Samó da sem mu to rekel, ko smo hodili	A
tožbo in da ne bi prešla vame, ker smrt je treba	zmeraj	znova odmišljati, če nočemo, da se nam ne vsrka	A
razburjali zavoljo krikov, saj navsezadnje je	zmeraj	takó, da je v nemškem bitju zmeraj na vpitje	A
navsezadnje je zmeraj takó, da je v nemškem bitju	zmeraj	na vpitje pripravljen obraz, kakor da lahko	A
tudi vse cule z obvezami v svoj voz. Kakor	zmeraj	v življenju, je tudi takrat človek moral vedeti	A
razmerju, ki so ga imeli esesovci do bolničarjev,	zmeraj	primešano nekaj spoštovanja; kakor da se niso	A
najbrž kljub jeklu in tankovskim divizijam še	zmeraj	spadajo v nemo podobo razsula.In takó smo bili	A
ošabne plamene iz bencinskih sodov; a hkrati je	zmeraj	pričujoči razum na tihem zagotavljal, da letalci	A
ležanja. Saj, ležanje, negibnost, to je bilo še	zmeraj	najbolj učinkovito sredstvo proti okužbi s smrtjo	A
štrlečim lič . /\ .. stran 108 . \/ nicam še	zmeraj	glava mladega pastirja, ki ti je, meščanu, urezal	A
ki so me iskale. Seveda se je v njih, kakor	zmeraj	v zaključni fazi, nabrala vsa preostala vlaga	A
odposlancev iz živega sveta. Človeštvo ima namreč	zmeraj	določen del članov, ki hodijo na božje poti	A
Nimam mu kaj očitati. Ko pa, še	zmeraj	v notranjosti bunkerja, pripoveduje o alzaških	A
nisem bil gospodar, a je vendar bila in je še	zmeraj	moja.Pravim gmajne, ker barak ni več, odstranili	A
nekoliko posušili; a slamnjače so bile skoraj	zmeraj	takó prepojene, da sva jih zvečer za nove bolnike	A
bo tovornjak prišel, takó da je moral Vaska	zmeraj	zadnji trenutek teči v skladišče po njihove	A
počasi prestavljal stopala, ga je Vaska skoraj	zmeraj	zadel kar na ramo, da mu je glava bingljala	A
vztrajal med njimi. Nekaj je seveda kakor	zmeraj	odločal slepi nagon, prvinsko, celično razpoloženje	A
žica pred oknom ni bila splet zank, ki sem jih	zmeraj	gledal, ne da bi jih videl, ampak vidno, otipljivo	A
celih osem ur nisem bil priča udom, ki so se	zmeraj	bolj spajali s slamnjačo.In na tihem, nerazločno	A
telesu kaj zgodilo. A rabil sem jo, besedo, ki bo	zmeraj	diamant, s katerim bodo morali do konca dni	A
čas odejo, če ne, bi bil gotovo zmrznil. In	zmeraj	spet je pripovedoval o mrazu, na lakoto se skoraj	A
je dobil, kdor je bil bolj iznajdljiv; kakor	zmeraj	v življenju.Vendar so meni malo nosili, ker	A
da bi mu zravnal prevleko. Klovna sta bila še	zmeraj	glasna, kot da tekmujeta, kdo bo koga prekosil	A
pomagal s pravljično podobo ljubezni, katero je	zmeraj	na novo oživljal, jo razvijal in poglabljal	A
imeli ljudje najprej za bandite, a potem so bili	zmeraj	alarmi zavoljo letalskih napadov in prebivalci	A
milijonov padlih. Pa je bila razlaga kakor	zmeraj	zelo preprosta. Slovenski človek, ki je v Dachauu	A
zasipali speče s kamni. Vendar je število novih sil	zmeraj	preraslo število uničenih, in tako so nastali	A
imeli mesce in mesce opraviti s poginom, a smo	zmeraj	sebe izključevali iz njega.Takó po navadi človek	A
po navadi človek pri požarih in katastrofah	zmeraj	nagonsko izvzema sorodnike in prijatelje iz	A
komaj vidno vzvalovilo kakor vzgib morja, ki je	zmeraj	mirnejše, v oddaljeni neskončnosti zmeraj bolj	A
je zmeraj mirnejše, v oddaljeni neskončnosti	zmeraj	bolj negibno.Potem je bilo videti, da se je	A
ki pa jo je moj organizem vpil vase enkrat za	zmeraj.	Zato bi bilo neumno poudarjati, kakó klavrno	A
In zaporedoma lačni.	Zmeraj	bolj lačni in zmeraj bolj mirni.Edini nemir	A
In zaporedoma lačni. Zmeraj bolj lačni in	zmeraj	bolj mirni.Edini nemir je lahko prinesla driska	A
vodila k miru. Lakota je izginila in telo je bilo	zmeraj	bolj pokorno.Takrat ti je bil komis, ki so ga	A
vsega je bilo moje razmerje s francoskimi ljudmi	zmeraj	zelo sproščeno.In z njimi sem odtod odšel v	A
še neka druga resnica je pri tem pomembna: ni	zmeraj	dobro, če je človek popolnoma prebujen.V nekaterih	A
poizvedovala, razlagala, tolmačila, predvsem pa in	zmeraj	pričakovala obrok hrane.Takó so skušali napolniti	A
Menda se je sam obesil. Franc je bil	zmeraj	z njimi in vé veliko povedati o motnem življenju	A
norveškega primarija v Oslu, so zgovorni zagovori	zmeraj	dražili, to mu je bil primer italske cmeravosti	A
sem bil tudi v teh primerih v sebi zadržan,	zmeraj	z nekakšno varnostno skepso v srcu ali kjer	A
bolj poglobila trudnost, ki so jo brezna lakote	zmeraj	bolj vlekla proti središču zemlje.Zares, ruskega	A
blok. Njihovo počasno lezenje je postajalo	zmeraj	hitrejše, ko so se bližali bloku, in so že tekli	A
sneti in obesiti še enkrat. V prostoru je bilo	zmeraj	bolj mrakotno zavoljo oblakov, ki so bili spet	A
Treba bi bilo kaj več razmišljati o tem. A kaj,	zmeraj	znova je res, da si človek, ko je zdrav in priseben	A
odtečejo, refleksi počasi uplahnejo, duševno pa	zmeraj	bolj leze v megle no otopelost.Topost mu je	A
bi jih srečal, prestrašil sem se jih, ki so	zmeraj	z mano in jaz z njimi?Ne, rajši bi rekel, da	A
je njegov lepi podolgovati in zagoreli obraz	zmeraj	gledal za mano.In je bilo, kakor da vé, da mu	A
nomadstvom ne bežim od skupnosti, ampak si z njim	zmeraj	znova potrjujem, da ima človek pravico do osebnega	A
André Ragot, zdravnik v Sensu, a predvsem si še	zmeraj	mladi mož v lesenih coklah, v zebri, zavoljo	A
časa ne bo na spregled. A zdaj je vendar še	zmeraj	tu, pleša in trebušček. »Kakor da bi me mazilili	A
Nedvomno. In takó je treba	zmeraj	znova iskati poti, ki bi peljala v ozračje njene	A
pravi, a je hkrati vendar otroško neprizadeta,	zmeraj	kot žrebe, ki odvrže sedlo in nagajivo odbezlja	A
»Zakaj si takšna?« »Jaz sem	zmeraj	jaz.Ne?«	A
bo nazadnje le dobojeval. In menda zdaj še	zmeraj	upa, čeprav bi se moral samo truditi, da bi	A
mrzi. Prenapetež, človek neprijetnih besed, ki	zmeraj	spreobrača.Saj.	A
Zakaj pravzaprav ne? Saj se ta rešitev vse dni	zmeraj	znova vsiljuje ko neizprosna nujnost. Da, zakaj	A
v ozračju velikega greha, iz katerega je za	zmeraj	izključeno obrežje, sonce na kopalcih, plivkanje	A
« pravi. Ne posluša, je pomislil, ampak se	zmeraj	samo spovrača k upanju, da bi popravila slab	A
»Zato sem oblečena.« In še	zmeraj	ima roko ob njegovem pasu, ko odklepa vrata	A
vrečevine, ki stoje pije pivo, a se zdi, da je še	zmeraj	na nihajočem trabakolu ali na potresajočem kamionu	A
zapusti takšno hišo, ali pa jo ima policija še	zmeraj	na svojem posebnem seznamu.Navsezadnje je vendar	A
hiš je sicer drugačna zadeva, a poglaviten je	zmeraj	le nagib srca, ne mesto v policijski kartoteki	A
lepem in dobrem. In hodi mimo klopi in mu je	zmeraj	bolj zoprn prah, ki se nabira na njegovih sandalah	A
zoprn prah, ki se nabira na njegovih sandalah.	Zmeraj	takó sovraži prah v trenutkih, ko ima občutek	A
Ali ne bo nikoli gospodar svojih čustev?	Zmeraj	takó zaletav? Takó navdušen in potem takó poražen	A
Bojevit in potem potepuško razvraten? In bo	zmeraj	takó nihal in bo zdaj član upornih ljudi, zdaj	A
je bil spet na pločniku in prečil cesto, a še	zmeraj	je bil z zavestjo o dobrem odteščanju in o dobro	A
predsobi mrakotno. Četrto nadstropje, seveda, a	zmeraj	je siv zid pred okni in samo štirikotna odprtina	A
vsako celico posebej; njegov ne. Njegov je bil	zmeraj	podoba svinčenke v zidu na mostovžu prvega nadstropja	A
»Zato ker so premagali Neguša? Še	zmeraj	zaradi njega?« »Da.«	A
mesto počasi, previdno, on pa: kakor da se še	zmeraj	igra z otroki v ogradi za vasjo.To si dobro	A
kakor je z njim zdaj, kakor je bila z njim	zmeraj.	Zato ji je prav že to, da on vidi njeno trudnost	A
»Zato sem vprašal, če je bil dober.« »	Zmeraj	isto vprašuješ.« Molčal je.	A
Molčal je. »	Zmeraj	isto in isto!«Nato je rekla: »Vem, kaj misliš	A
A mojster je vendar mojster. In tudi je bil	zmeraj	dober z njim.‚Nesi materi kos čokolade, ko pa	A
zamišljeno rekla. »Pestoval je Olgico in imel	zmeraj	kup novic.« »Na tihem pa je kradel moko.«	A
In spet molči. »	Zmeraj	kakor zasanjan je bil, zmeraj z glavo v oblakih	A
spet molči. »Zmeraj kakor zasanjan je bil,	zmeraj	z glavo v oblakih,« nato reče. »Z glavo v oblakih	A
konca, ni več hodil po stopnicah, ampak tekel,	zmeraj	samo tekel.Na zidu je luknjica, on pa je ne	A
pravim, to mi lahko verjamete, ker sva bila	zmeraj	skupaj.In njegovo ženo sem tudi poznal.	A
poraza, če bi se zdaj vrnil k sergentu. Še	zmeraj	kot sam sebi je jetnik rekel: »Če bi se jih	A
da bi odgnale vsiljiv privid. »Ne zgodi se	zmeraj	vse hudo, ki se ga bojimo,« je rekel. Jetnik	A
nohtom desne roke po podu, medtem ko je glava	zmeraj	enako strmo zrla predse.In Maks je vedel, da	A
Slabič, ne zvodnik! A saj to si pravzaprav	zmeraj	bil, slabič.Samo zdaj si to ob ženskem telesu	A
mali,’ šepeče, ‚samo rad me imej. Boš imel	zmeraj	rad svojo punčko? In ji boš pisal s fronte	A
»Bi zdaj cigareto?« A on je še	zmeraj	ob posteljni omarici. »Leži ob tebi in ti si	A
kriv, kdor svoj živ dan ni nič hotel? Kdor je	zmeraj	samo želel in želel?Ne, saj si res samo želiš	A
prej, preden začneš hoteti. Pred vsako mislijo	zmeraj	vnaprej občutek, da bo hotenje jalovo. Vse dni	A
iz Bocna ali iz Furlanije. Zakaj naj človek	zmeraj	sluti vezi z usodo domačega kraja! Seve, da	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani