zmeraj (501-600)

trenutek zbudila na pogubnem dnu. Seveda je imel	zmeraj	s sabo tudi skicirko, da je vanjo posnel stavbarske	A
drobno, a zadirčno človeče. Carmen je seveda	zmeraj	zdoma.Ko pa je za božič, za veliko noč in poleti	A
velikimi očmi, ki ničesar ne skrivajo in so	zmeraj	živo razprte.Majhen deklič s sočnim telesom	A
»Veš, mama, siten mora biti kakor bolha. Pa	zmeraj	se ogleduje, kakor da se boji, da se bo umazal	A
ogleduje, kakor da se boji, da se bo umazal.	Zmeraj,	kakor da mu nekaj manjka!« »Tebi nekaj manjka	A
boste rekli, da ni že nagnusno, to stavkanje,	zmeraj	stavka za stavko, brez prestanka stavka za stavko	A
je preslišala njene besede, kakor preslišijo	zmeraj	taki ljudje vse ugovore.Rajši se je pustila	A
njene oči so gledale mimo njega. Njene oči	zmeraj	gledajo mimo, nikoli se resnično ne osredotočijo	A
Tako domači. Kakor da bi bili od	zmeraj	tukaj pri nas.Eh, pa korektni, moj dragi, korektni	A
srčkano gledališče bi rad videl; saj je kino še	zmeraj	v njem, kaj, gospa Amalia?« je zaskrbljeno vprašal	A
Zato se je spet zasukala. On pa je še	zmeraj	stal na mestu. »Le pojdi,« je rekel.	A
kakor da zbira svoja žela, a je previdna in	zmeraj	pripravljena na oboje, na resnost in na šalo	A
obvezna pri novih poznanstvih. Vprašanj, ki so	zmeraj	kakor strme in nevarne stopničke, po katerih	A
pred beneškimi hišami. Jezero je postajalo	zmeraj	bolj sivo; oblaki, ki so se valili po pobočju	A
in visokem prostoru z rdečimi celicami ga je	zmeraj	znova napadla slast po neopredeljenem odhodu	A
lahko vrneva kasneje.« Razburljivo je, da sva	zmeraj	tako sporazumna, da kar sproti odkrivava nove	A
tudi drugačni, a meni še niso prišli v roke.	Zmeraj	samo tako nemogoči dogodki. Kdaj bom namreč	A
Nato je položil dlan na zid. »Najbrž ni	zmeraj	tako,« je rekel.»Glej, na primer, tukaj sva	A
in skušala bi storiti vse po mojem okusu, a	zmeraj	bi bila malce v zadregi pred mojimi debelimi	A
In ti razločki bi naju seveda vezali in naju	zmeraj	znova silili, da bi se iskala, kajti razločki	A
jarem v gostem in črnem oboku. Ozračje je bilo	zmeraj	bolj temno, ker so nizki oblaki skoraj obkoljevali	A
njen komolec počival na njegovem komolcu, a	zmeraj	je bila njena dlan v njegovi dlani.Kakor da	A
njena, ampak samo zvesto orodje, ki ga ona nosi	zmeraj	s sabo.Kakor mehanik svoj angleški ključ.	A
morajo poganjati po njem. Njihove dlani pa so	zmeraj	združene s krmili in so kot gumijasti izolatorji	A
si je ogledoval njeno roko. Tako ali tako,	zmeraj	je igriva.Tudi ravnokar, ko je rekla: »V predorih	A
smehljala, a prav gotovo ne otrokom, ki so se še	zmeraj	igrali pred vhodom. »Ves se boš zmočil,« je	A
kakor da si želi ujeti vso njeno igrivost, ki je	zmeraj	prožna gorskem zraku z Balda.Z vsemi čuti je	A
brnenjem čutov in ozračja, ko se nepoznano telo	zmeraj	bolj bliža, a je še zadosti daleč, da ustvarja	A
sodobnega mrtvega doma ne more drugače, kot da	zmeraj	in povsod nemirno išče pričevanje o klitju,	A
sem navsezadnje takšnega rekla? Samo to, kar	zmeraj	reče mama, ko ljudje omenijo, kako so ga obesili	A
vojsko in moram delati zdaj po vojski. Jaz imam	zmeraj	žulje na rokah, če so diktatorji živi ali mrtvi	A
pa je bil že ves napojen in strnjen, kakor je	zmeraj	lepo strnjen in gladek prah podeželskih poti	A
govorila o politiki! O tem ljudje govorijo	zmeraj	samo tedaj, ko so nesrečni, ne?« je rekla.»Viš	A
so nas učili, kako da je on oče nas vseh, in	zmeraj	smo peli o njem.« Kakor otrok, ki je po joku	A
poslušala hvalo o vrlinah Moža, ki nikdar ne spi in	zmeraj	skrbi zanjo in ki tudi ponoči, ko so drugi ljudje	A
prejšnje dekle s porednimi očmi, je pomislil. Še	zmeraj	je hodil oddaljen od nje, a naglo je ugibal	A
Njegov nasmešek je bil suh in prisiljen, kakor so	zmeraj	izraz zadrege nasmeški ljudi, ki jim hudobija	A
ki so ga zadelali oblaki, kakor da bi se za	zmeraj	zvalili nanj. Tišina pa je rahlo počivala na	A
»Kaj se ti zdi?« je vprašala. Še	zmeraj	je hitro dihala. Tekla sta bila, kakor da bi	A
se radovala igrivega razpoloženja, kakor se	zmeraj	raduje človek, ko izginejo vse motne misli pred	A
zidu. Kolo življenja pa je tisto podobo za	zmeraj	pogreznilo v nič, medtem ko so zdaj vsepovsod	A
prihodnost. Vendar je njegova rodna skupnost	zmeraj	trmasto in vztrajno verovala v potrditev svojega	A
ga mika sprehod po Rivi, ker so taka mesteca	zmeraj	novo odkritje, saj ljubosumno skrivajo neko	A
nikogar odvisen; odhajal je zato, da bi si nabral	zmeraj	novih dokazov o živem življenju.Vse to je vedel	A
139 . \/ nanj. V vsakdanjem življenju je smrt	zmeraj	znova preraščal z vedrostjo, s skoraj nenadzorovanim	A
zahtevala še neko večjo odškodnino. To je	zmeraj	odplačevala ljubezen. In to je doslej zavestno	A
skušal zabrisati podobe uničevalskega sistema z	zmeraj	novim občutkom prenovitvene resnice, ki ga da	A
obkroževanje določene postojanke in se ji po jastrebsko	zmeraj	tesneje približeval. Zdolž mize pa se je tisti	A
kuharjev in tako dalje. Vsi ti, in ti bodo	zmeraj	večina, vsi ti bodo še imeli zmeraj nizko izobrazbo	A
ti bodo zmeraj večina, vsi ti bodo še imeli	zmeraj	nizko izobrazbo v primeri z zdravniki, diplomati	A
velikanske razlike, in zato menim, da bo večina	zmeraj	najbolj razumela to, kar ji je najbliže - to	A
. stran 146 . \/ Potemtakem bo, po mojem,	zmeraj	častila tiste, ki bodo nad njo, ter imela sveti	A
Ni imel rad teme.	Zmeraj	bolj bleda je bila svetloba, a skalnata okna	A
v tem zaznamovanem bogastvu, ki bo hkrati za	zmeraj	oplemenitilo njeno usodo. Stopal je po temnem	A
spoznanj, saj tudi podedovane lastnosti niso	zmeraj	odločilne. Počasi se je mesečina začela gostiti	A
»Poroka?« je rekla. »Viš, meni se	zmeraj	zdi, da je poroka samo za pravilno gojitev človeškega	A
planinsko kočico nad vašo vasjo? Dvoje okenc, ki se	zmeraj	svetlikata v soncu, sta dvoje srebrnih očk!	A
zadrževala dih. A omamne besede so se vsipale kakor	zmeraj	znova spletena mreža na ponosnega človeka, bič	A
sebi, se je negotov približal odru, kjer je še	zmeraj	poskakovala skupina nesrečnih pajacev.Demonska	A
telesa in začutil v prsih tisto tesnobo, ki je	zmeraj	znova čudovita.In ni razumel, kako jo je pustil	A
latnikom, potem pa takoj sédel k svojim načrtom.	Zmeraj,	ko ga je nekaj nepoklicnega vsega zaposlilo	A
rdečeličnemu kuharju v okovanih čevljih, ki	zmeraj	mencá predpasnik v dlaneh.Želel je njegovim	A
štropotali in parnik je prijetno plul, on pa je še	zmeraj	imel pred očmi reveža, ki je beračil s harmoniko	A
lahko v zavetju pred vetrom, a so se vendar	zmeraj	lahko razgledovali po jezeru, gorah in naseljih	A
strojnik, ne da bi umaknil pogled s cvetlice. »	Zmeraj	mi jo je obljubljala, moja sestra,« je hitela	A
v ozračju, da drobno, preprosto človeštvo še	zmeraj	zvesto in vztrajno zbira svojo ljubezen kakor	A
še nimajo svojih vasi?« »Seveda jih imajo, a	zmeraj	bolj opuščajo ribolov.Pa tudi imamo vasi, ki	A
»Je lepo, da.« »Jaz si	zmeraj	predstavljam, kakor da je malce divji, vaš kraj	A
razločno sklenil, da bom naredil.« »Pa si vendar	zmeraj	tako razigran!« je veselo vzkliknila. In tako	A
njegovo roko na prod. »Ponosna? Nu, ja, zares	zmeraj	govorijo o naši moči, o prihodnosti delavcev	A
zelo lepo, če bi se uresničilo. A življenje je	zmeraj	isto, vsak dan isto, iste stavke in iste odpustitve	A
pomislil. Pogled je imel na kamnih, ki so bili še	zmeraj	bel pas ob oljnati vodi, a zdaj so bili kamni	A
seveda bi bilo prav, da bi jo imeli. Pa bodo	zmeraj	le morali delati!« »Saj dela nihče noče odpraviti	A
gotovo, moj dragi, saj to trdim vendar. On bo	zmeraj	rekel, da je moja korist takšna ali takšna;	A
bojevati za kruh, da so zaradi dela pri strojih	zmeraj	bolj kakor avtomati.« »Zares avtomati,« je rekla	A
vendar upam, da bodo preizkušnje naredile človeka	zmeraj	bolj modrega, to je manj omejenega.« Ona je	A
je glavo in jo skrila za njegovim tilnikom.	Zmeraj	tista vabljiva združitev igrivosti in razuma	A
kakor da ni gledala proda, ki je zdaj postajal	zmeraj	bolj sivkast, ampak svojo podobo na njem. »V	A
vem, koliko časa sem spala, a tisti obraz je	zmeraj	stal tik ob postelji in svetil nanjo. Zdelo	A
Carmen rekla, da bo njegova slika nalašč ostala	zmeraj	prav tam poleg njenega zglavja, zdaj toliko	A
nisem hotela iti. Potem je začel on prihajati	zmeraj	bliže in bliže.Tedaj sem bila prav gotovo zbujena	A
sem vedela, da boš rekel, da sem otročja!« Še	zmeraj	je tiščala obraz k njegovemu tilniku, a njeno	A
počivala na nogah, a njene dlani so bile še	zmeraj	sklenjene na njegovem vratu. »Poleti pa boš	A
Trenutek zatem pa je rekla: »A ti boš ostal	zmeraj	potepuh.« »Zelo verjetno.« »Hgm.«	A
marsikaj, a tistih mučnih sanj nisem pozabil. Še	zmeraj	me preganjajo, posebno kadar sem telesno utrujen	A
zora, mrak ... Pa saj tam, v ječi, v celici, je	zmeraj	samo polmrak; ne noči, ne dneva ni!	A
»Povesti ... In	zmeraj	je kakor prvič.« »In pišete iz svoje	A
»Iz svoje lastne glave ... Samo ženska je	zmeraj	druga.«Peter Majcen se je nasmehnil, nato pa	A
pogovorček o smrti ljudem ni všeč. Saj tudi meni ni	zmeraj.	A danes mi je!...	A
ves raven in gladek, vsakdanje življenje je še	zmeraj	nevsakdanje burno in pisano, junaško in strahopetno	A
kajpak,« se je popraskal kmet. »Samota ni ravno	zmeraj	prijazna, a tudi ljudje so včasih človeku v	A
- Tilčka! -	Zmeraj	se mu je skrivala za vrata, a on je bil tako	A
prag, je še dolga leta, kadar je stopil v hišo,	zmeraj	pogledal v kot za vrati.Spočetka jo je videl	A
nenavadno globok in topel. - Le zakaj bi se	zmeraj	prepirala?...In zakaj mora zmeraj obveljati tvoja	A
zakaj bi se zmeraj prepirala?... In zakaj mora	zmeraj	obveljati tvoja?...Zakaj ne bi vsaj danes... vsaj	A
potem... potem...« »Kaj je potem?« je nehote, a še	zmeraj	odsotno vprašal Peter Majcen, ki je počasi zlagal	A
mu zasmejale kot premaganemu starcu. »Da,	zmeraj	je tako!...A zakaj je tako?	A
Trobenta se je kmalu oglasila še tretjič. In še	zmeraj	je zvenel isti napev znane narodne pesmi, a	A
Trobenta je še donela. In še	zmeraj	samo začetek iste otožne narodne pesmi.Toda	A
zamahnil Temnikar. - Veš, o svojih pretepih pa sem	zmeraj	govoril zelo živo.In ne samo govoril, tudi pokazal	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani