zmeraj (401-500)

Julijski krajini; nekak privilegij za deželo, ki je	zmeraj	ka dila balkanski tobak, a ga zdaj ne sme več	A
bi premagal plahost, a kakor se boječ človek	zmeraj	zateče k neumestnemu gibu ravno takrat, ko išče	A
mislil, da ga je vrgel čez krov in se ga za	zmeraj	rešil.Ali hoče uiti sebi ali neznancu, ki mu	A
zgoščena v njenem telesu. In če bo telo za	zmeraj	mrzlo, bo krivda večna kakor smrt.« Ustavil	A
In še tiše: »Prelepo je bilo.	Zmeraj	sem vedel, da je prelepo zame in da ne bo trajalo	A
jopiču. Gre po pločniku proti nama, a meni gre še	zmeraj	po glavi parnik.‚Zakaj bo šel daleč, a, mama	A
godi s tabo. Nekaj poglavitnega si zagrešil,	zmeraj	bolj se tega zavedaš, in vsak hip se lahko kdo	A
naredil nekaj, kar ni prav. Kajti ti narediš	zmeraj	takó, da se ti režijo.Ti si zmeraj kakor izobčenec	A
narediš zmeraj takó, da se ti režijo. Ti si	zmeraj	kakor izobčenec.In ko pri nauku katehet govori	A
Ni pričakoval odgovora. »Samo ena želja te	zmeraj	preganja: biti kakor drugi. Ali pa vsaj narediti	A
kakor vlažni madež, ki si mislil, da je za	zmeraj	izginil, a se je vir mokrote samo potuhnil.	A
zalajal pes, morda iz dolgočasja, ker tam ob njem	zmeraj	takó enakomerno plivka Pad pod čolni; ali pa	A
A tudi to ne. Ne, ker čeprav je še	zmeraj	sredi bolestno nabreklih podob, se je na pol	A
je tedaj rekel. »Viš, a ne smeš uporabljati	zmeraj	iste metode. Nak.Ali je okradenec zmožen prodati	A
lakota srca. . /\ .. stran 139 . \/ 5 Še	zmeraj	je sedel na robu lesenega ležišča; in Maks se	A
sam dolgo ni mogel priti, sergente Messina je	zmeraj	kaj iznašel, da ga je zadržal.Podgan pa ni slišati	A
postal za spoznanje bolj siv, hlad je bil še	zmeraj	rezek, a se je že pripravljal, da se počasi	A
pred izgubljeno milostjo in med morjem, ki ti	zmeraj	glasneje šumi pod samostanskim zidom.Med žrtvovanjem	A
Zdaj si kriv tudi nad mamo.	Zmeraj	si kriv.Vrtanje v te spomine pa ne potolaži	A
oglasila na dvorišču in pela budnico. »In	zmeraj	isti proces,« je še rekel Maks.»Najprej tuji	A
ti človeška preprostost in drznost hkrati.	Zmeraj	si previden, zmeraj se česa ogibaš, kakor elastično	A
preprostost in drznost hkrati. Zmeraj si previden,	zmeraj	se česa ogibaš, kakor elastično telo mačke sredi	A
/ PEPELNATA KUPOLA Snega ni bilo več, a še	zmeraj	je ostro zeblo, ker tisoč metrov nad morjem	A
brezna niča. In njihov glad za obronkom je	zmeraj	bolj razkačen, ker so nosnice mnogoglave zveri	A
sunkoma obrne stran od vetra. Vrata pa so še	zmeraj	zaprta in v gozdu skovika sova, ko da prihaja	A
ki oži ramena, da bo izpostavljena pljuskom	zmeraj	manjša površina, in krči vrat in stiska pesti	A
se še poglobi trudnost, ki jo brezna lakote	zmeraj	bolj vlečejo proti središču zemlje.Res, ruskega	A
v blok. In njihovo počasno lezenje postaja	zmeraj	hitrejše s tem, da se bližajo bloku in že tečejo	A
ker so ga obesili drugič. In v prostoru je	zmeraj	bolj mrakotno zaradi oblakov, ki so spet breji	A
zdaj zagledal spremenjene, čeprav so bile kot	zmeraj	dve po dve na vsaki terasi.Bilo je zaradi tišine	A
\/ jih bo lakota vendar kot zadnje uničila?	Zmeraj	je takó, ko so že vsi udje raskav pergament	A
nekoč v življenju ob kolhozni mlatilnici.	Zmeraj	marljiv in miren, tudi takrat, ko je zaradi	A
levo prav kakor tista za barakami na desno,	zmeraj	samotna.Bodeča žica je tam, in samo kamioni	A
sprevod skril za barako, cviljenje pa je bilo	zmeraj	bolj oddaljen glas ražnja, ki ga nekdo vrti	A
bolj oddaljen glas ražnja, ki ga nekdo vrti z	zmeraj	večjim, nadčloveškim naporom. VESELI TRIO Vozili	A
terasi pod noč, toliko bolj, ker je z mrakom	zmeraj	prišel kakšen transport, takó da so se spuščali	A
krematorij in jih obešal na prho, se je vse	zmeraj	dogajalo docela neslišno. »Da ni nobena jokala	A
taborišča niso bila lačna; je namreč zvečer	zmeraj	ostal zanje kos komisa ali menažka vodene repe	A
vendarle požira, kozlá in jo vendarle sprejema	zmeraj	globlje vase.Nato v globini pretresljivo butne	A
»Prav do pekla.« Še	zmeraj	je bilo slišati bobnenje; oddaljevalo se je	A
postelji. -Ni slabo, - je resno rekel voznik in	zmeraj	gledal cesto pred sabo. -In tačas, ko bi jaz	A
Hahaha,« se je zasmejala in napela vrat. Še	zmeraj	si je z rokami oklepala kolena. »Siegmag13	A
drobtina naglice. V njenih očeh je bilo še	zmeraj	presenečenje.A ko je začutila ob sebi njegove	A
laseh. Kakor Italijanka, bi rekel, kakor ji	zmeraj	reče, pa o kratkem nosu, ki je obrnjen navzgor	A
so bili školji goli. Ne tisti školji, ki so	zmeraj	medlovijoličasti in sivi, ne tisti, ki so pod	A
ker sta hodila skupaj na trgovsko akademijo. »	Zmeraj	zavita v svojo dragoceno svilo,« je rekel Albert	A
vrgla vznak in spet zavalovila naprej. Takó se	zmeraj	bolj vztrajno mečejo in obrazi se razkrajajo	A
takó spet molčita in Albert si misli, da je	zmeraj	prijazna z njim, odkar so ji ga predstavili	A
takrat so mi odpeljali sestro. V hiši je bil	zmeraj	kakšen ilegalec.Zelo nespametno bi bilo, če	A
na pol zamišljeno zadrego. Da, a pod tem je	zmeraj	tudi že pripravljena živahna strast.Strast v	A
Ura na stolpu Ribjega trga je bila veliko,	zmeraj	rumeno in zaspano, a vendar široko razprto oko	A
A trudno je zavil na pomol. Kakor	zmeraj	se pomol steguje daleč v morje in voda z leve	A
in tolsta gospa ji ovija roko okoli života.	Zmeraj	je tam, tista mlada in debela s sipinimi očmi	A
se ustavil za zaveso ob oknu. Debeluhinja še	zmeraj	takó zaspano zre v prazno. Kakor da je uročena	A
je uročena, njena koža pa kot mleko, ker je	zmeraj	v senci.Samo opoldan kdaj, ko stopi iz veže	A
voz, položi v teku dlani na pód, se zavrtí,	zmeraj	v teku, in se sproži nanj. »Kakó laže!«	A
kamilice so v pripeki ob tistih progah, kjer se	zmeraj	sprehajajo cariniki.Nato železničarsko kopališče	A
njemu, temveč pesku, ki ji boža ude. Ker zdaj je	zmeraj	bolj zasuta v njem in on gladi z dlanjo sipek	A
bom tudi jaz poskusil s plinom. Saj sem imel	zmeraj	vtis, da po navadi izberejo predvsem ženske	A
moraš razumeti vendar, da ne morem držati noge	zmeraj	takó, kakor bi ti rad.Revmatizem, dragi, majhen	A
maram tega. Pred vrati pa je bilo kar naprej	zmeraj	bolj razdraženo mijavkanje, takó da bo čisto	A
ob tvojem smehljaju, ki se je posinjil in je	zmeraj	bolj bled. A zdaj sedim ob tvojem vznožju in	A
Saj veš za Rika, seveda veš! Na oknu se je	zmeraj	igral in lase je imel rumene kakor banana.Riko	A
ledeni burji iz Rojana? Pa tudi je pod zemljo	zmeraj	pripravljen za vrati mamin iztepač, in ta naredi	A
pripravljen za vrati mamin iztepač, in ta naredi	zmeraj	spet pravilno in razumljivo to, kar kdaj skuša	A
pravijo tudi japonska jabolka, pa so mi res	zmeraj	kakor japonska, tuja in nič razumljiva. Zdaj	A
A kitajska.« Ljubezniv je bil in	zmeraj	pozoren, zmeraj zaskrbljen ob vsakem vprašanju	A
kitajska.« Ljubezniv je bil in zmeraj pozoren,	zmeraj	zaskrbljen ob vsakem vprašanju, ki ga je zastavil	A
Ne, ne! A od nekod je	zmeraj	prilezlo med naju ponižanje.In bolj sva se,	A
hlebcev iz apnenca. Grmi gorečega reja pa vmes	zmeraj	znova vzplamenevajo v ogradah pod temnozelenim	A
da se mu glasbenik mora komaj roditi.« Kakor	zmeraj	čudovito razumna, je pomislil.A ta hip mu je	A
plamenu. Ne, ne bo se ožgala, njen razum ji je	zmeraj	obrambni ščit; a igrivost bo načeta.Dati ji	A
pred sabo na mizi. Bil je njen glas, kakor	zmeraj	za tistim imenom v radijski postaji, a zdaj	A
nagajivosti v sebi. Ko da bi na koncu stavka	zmeraj	zazvenela srebrna kroglica v njenem grlu.A ob	A
neznano. To so tla, na katerih se porajajo	zmeraj	novi izvirki in so vsi enako srebrni in samostojni	A
ljubijo na soncu. . /\ .. stran 300 . \/ Še	zmeraj	so seveda italijanski in slovenski ljudje, a	A
nekaj dolžna. Od zdavnaj neporavnan dolg, ki je	zmeraj	samo obljubljen, samo prišepetan kakor skušnjava	A
katerem ne veš, kakšno vlogo igraš. Vendar,	zmeraj	znova si tu, kakor vratarica, ki vse večere	A
bliža skozi sitast oblak, skrlí po tleh pa so	zmeraj	bolj nabrekle kakor kockast papir pod debelo	A
\ .. stran 4 . \/ I. Mali trg je bil še	zmeraj	tako štirikoten ob jezeru kakor nekoč.Vojska	A
drevesa razobešeni pajčolani mrež. Vse kakor	zmeraj,	le pomol, ob katerem pristaja gardski parnik	A
Nespremenjen je bil, štirikoten, z njega pa so kakor	zmeraj	viseli večbarvni kabli s šilastimi bakrenimi	A
kuhinje, ki je dolga in ozka kakor hodnik. In	zmeraj	gospodinja, ki se oglasí, a se ne prikaže takoj	A
»Kakšen je?« »O,	zmeraj	isti, zmeraj pesnik, a postaral se je, zelo	A
»Kakšen je?« »O, zmeraj isti,	zmeraj	pesnik, a postaral se je, zelo se je postaral	A
stran 8 . \/ Vljudna je in postrežljiva, a	zmeraj	v nemirnih očeh tudi nezaupljiva, si je mislil	A
priložnosti namignila na to, prikrito sicer, a	zmeraj	zadosti jasno, kakor vse pobožne žene, ki čutijo	A
greh,« je vdano, skoraj proti volji rekla.	Zmeraj	torej tako klavrn, tako nemogoč kakor nekdaj	A
tako nemogoč kakor nekdaj je pogovor z njo,	zmeraj	tako mučen in razdražen, je pomislil. In to	A
je kakor mladenič... kaj pa, vi ste bili tedaj	zmeraj	na pošti - kakor da je včeraj, se mi zdi, ne	A
»Bi rekla!« . /\ .. stran 14 . \/ »So še	zmeraj	tam tisti oleandri pod okni?« »Seveda so.«	A
»Ko sem odpiral vegaste oknice, sem moral	zmeraj	paziti, da ne strem cvetov.« »Bi rekla!« je	A
In kako so dolgi! Tako jo	zmeraj	boli grlo, je zmeraj hripava, kar naprej in	A
kako so dolgi! Tako jo zmeraj boli grlo, je	zmeraj	hripava, kar naprej in naprej hripava.Ne, tako	A
mrkimi oblaki. Na koncu ne, tam so bili še	zmeraj	zapičeni debeli hlodi v jezersko dno. Kakor	A
bil tako hudo všeč, da je bila s svojim psom	zmeraj	tam, kjer se je prikazal, in zato je končno	A
to mi je ona pokvarila. Pod zidom je bila še	zmeraj	trikotna njivica, ki se je stegovala v jezero	A
šilastem kotu združevala dva zidka, pa je še	zmeraj	stal stari samotni bor.Samotni bor!	A
starosti je bil zvesta straža na koncu paštna.	Zmeraj	je bil ubog in suhljat, a zdaj so se mu spodnje	A
se že nekaj let po vrnitvi k domačemu morju	zmeraj	znova sprašuje, ali se je zares vrnil.Seveda	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani