nos (701-800)

in da si z uhlji in nosnicami lahko ušesa in	nos	zamaše.Razumeti pa ni mogel, kako da les, ki	A
mostišču, naglo vdihaval in izpihaval sapo skozi	nos,	kakor bi hotel nekaj ovohati, ko se je že slabo	A
globeli. V sredi pota nekje je Ostrorogi zavihal	nos.	Zasmrdelo mu je po mrhovini.	A
z roko odpodil muho, ki mu je sedla prav na	nos.	No, seveda.	A
vohljal, vonja po pečenem mesu ali ribah njegov	nos	ni mogel ujeti. Lesa v selišče je bila odprta	A
v zatilnik. Hkrati je cvileče prhnila skozi	nos.	Podobno kakor zažvižga kanja, pa vendar ne tako	A
bil zavohal, da ni nekaj prav, je prhnil skozi	nos:	»Mh, mh!« Nad ladjo vzhodnjakov so krožili in	A
poznam vse treh, ne, ali jaz imam tak dober	nos,	da rokovnjača že pol ure daleč dišim kakor rokovnjač	A
dal malo železa v tvoja suha stegna, če nas za	nos	vodiš!« zagodrnja potem eden slovenski. »Tiho	A
izgubile. Obraza je bila žena suhega; špičast	nos	in ravno tak obradek sta veliko pripo mogla	A
Zelo me veseli.« Potem pa natakne očala na	nos	in povzdigne tako preskrbljene oči in premeri	A
Dasiravno se mu ni dremalo in sicer tobaka za	nos	ni mogel trpeti, vzame vendar nekaj tega prahu	A
roki držal. Tudi njemu je ponujal tobaka za	nos	vsake četrt ure.Šepetaje mu je zdaj pa zdaj	A
mi moramo priznati. Nataknil je naočnike na	nos	in visoko gleda in mnogo vé povedati poslušalcem	A
glavo zvezano ž njo, viselo je nekoliko las čez	nos,	suhi, rjavi vrat je bil razgaljen in v pregibu	A
/ stran 171 . / obroča sem ne, ki ji je bil	nos	razbil.Ali nekaj je morala svetovati, če je	A
Tedaj še tu se je norčeval iz nje, vodil jo za	nos,	celo poslednji hip.To je bil vendar zadnji in	A
pratike svoje naočnike, natakne jih na suhi	nos	in vzame prvo pismo ter čita. »Kaj se bere in	A
Peharček se popraska za ušesi, ustnice pod	nos	zaviha in pravi: »Nikarte mi ne zamerite; saj	A
cestnega prahu vzdigoval in polnil mladeniču	nos	in ušesa.Zastonj so bile vse poskušnje, da bi	A
ustvariti. Strani ste bili upadeni in šírok	nos	je ošabno nosnice v zrak molil.Vrh malih sivih	A
pripoveduje Krjavelj dalje, »potlej malo tobaka v	nos	natlačijo in se s tisto majolikasto ruto obrišejo	A
ženica tožiti. »Gledaš že kakor miš iz moke,	nos	imaš rdeč!Jaz ne vem, kaj boš imel na starost	A
Sova pa je že precej izza prvega menil le za	nos	voditi me.O, da bi bila jaz vedela!	A
stopala s póstarno suho gospo, katere veliki	nos	je na prvi pogled v oči bol, baš v starinski	A
do jutra. Znan, neprijeten duh mu udari v	nos.	Hitro plane iz postelje, dotiplje vžigalo, naredi	A
celega pogovora je videl, da se mu ne zdi njen	nos	več tako dolg, njen obraz ne več tako grd in	A
bojeval, trpel, nazadnje pa še od nje same za	nos	vojen bil ‒ to je nepotrebnost in bedarija!	A
bil lepega; podolgasto lice in čez mero velik	nos	sta ga kazila; vendar je sijala neka prijaznost	A
letos lepega konja ozdravil in mu tako »prav pod	nos	dal« itd. »Pa tudi lepo svatovščino sem videl	A
Sušnje. »Ahà,« dejal je oče Podplatnik skozi	nos.	»Slabo si se mi odrezal.	A
vohal povsod okoli hiše, sicer bi bil njegov	nos	precej zasledil skritega Petra. »Oh Bog, in	A
Turki delajo z našimi brati,« vpije eden. »	Nos	in ušesa mu porežemo!« kriči drugi. »Ne, možje	A
sebe pozablja, ne bi se bila dala tako grdo za	nos	voditi, tako slepariti, kakor sem se dal jaz	A
neke ženske, ki je nemško govorila in me za	nos	zvodila.Ko bi pa na dolgo pripovedoval, ne bi	A
materina hči. Mati njena je štiri druge za	nos	zvodila, preden je tega vzela.« Jaz	A
sem vedel, da je tudi mojega starega nekdaj za	nos	zvodila, pa povedati nisem smel, dasiravno bi	A
smo, grešili! Grdo je res, da te je tako za	nos	vodila.Ta hudirjevi valpet je okoli hiše vohal	A
še kosti ne pobere, če mu jo vržem.« »Dober	nos	ima, pa morebiti ovoha tudi misli,« jo je zbodel	A
drugi mu bodo, zato mu bodo, da bi meni dali pod	nos.	E, bomo že videli; saj bo imel Volkuna s sabo	A
se pomikale v breg na Mali. Volkun je dvignil	nos	in napel ušesa, skočil naglo pred trop in ga	A
katerega, ki ima dobro naturo.« »Saj babe imate	nos	tudi dober, le izberite ga,« reče Anton.	A
»Moraš! Ljudi ne bomo za	nos	vodili.Ne vprašam te, če hočeš ali nočeš.	A
hrbtom naprej. Imel sem prahu polna usta, poln	nos,	malo in dosti: ves sem ga bil poln.Skoraj mi	A
vsi opaljeno in prežgano. Oni je imel sežgan	nos,	ta hlačnico odgorelo, oni rokav luknjast, ta	A
se ne bi pečenka mojim lakotnim pajdašem pod	nos	razdišala in bi bil tako obnjo. Izbrskam osmojeni	A
ne bodo dali, ker so bogati, mi pa nismo. Za	nos	voditi je pa tudi ne smeš; že ko bi ne bilo	A
cesarski tobak. Pa ti ga je nesel prgišče pod	nos,	tisti dolgi rilec, in ima ti menda smolo hudičevega	A
spakovo ne mrazilo!« odgovori Tekmec. »Če nas za	nos	vodite, mož, vržemo vas v prvo rupo, ki do nje	A
lepo opečena, rumena; in duh udarja prijetno v	nos	in golt.To je »stotniku« pogodu!	A
bliže pomakne in jo pogumno nasadi na vilice.	Nos	gospoda stotnika se približa mizi, od mize pak	A
ne vedo, nič niso izkušali, a hočejo povsod	nos	vtikati«, ni mogel trpeti. Da bi si jezo ohladil	A
pijan ali ubit. Policaj meni, da ga hočeta za	nos	zvoditi, tem bolj, ker jima pozna, da od vesele	A
narodne zavesti ‒ kdor je le enkrat vtaknil svoj	nos	vanjo?Oj, prijatelj ‒ s tem kandidatom se pojdi	A
mar, če imam kaj spravljenega? Kaj pa vtikaš	nos	v mojo skrinjo?« »I nu ‒ čemu se jeziš?	A
zadene!« - »No, sedaj bode pa še bolj vihal svoj	nos!	« - »Škrice si bode napravil!« -	A
poleg palcev tudi drugi prsti. Rdeči njegov	nos	je kazal, da ni od samega mraza rdeč; na glavi	A
Ti si vendar srečen človek, ali imaš pa dober	nos!	« tako premišljevaje je hotel ravno hitro naprej	A
srpo v tla in beseduje zopet polglasno: »Dober	nos	imaš, Gernau, boga zahvali, da se nisi še blamiral	A
med njima, pritiskal enega k drugemu, pod svoj	nos.	»Vroče je!« reče zopet čez nekoliko časa, v	A
žerinjskem gozdu prišel do spoznanja, da ima dober	nos,	ter reče pol resno, pol smeje se: »Prekleto	A
»Ha, ha, videl, videl! Enemu Nemcu je	nos	odletel, ha, ha, ha, potem smo ga pa šivali	A
ha, ha, potem smo ga pa šivali, iz kože nov	nos	naredili, ha, ha, ha!«Doktor Rakec je vesel	A
poleg palcev tudi drugi prsti. Rdeči njegov	nos	je kazal da ni od samega mraza rdeč; na glavi	A
dojenčka, ki jim je bil padel kar tako na vrat na	nos	v hišo, vrti se vsa družba; mladim je takoj	A
bil ta mož, ki jim pošilja kar tako na vrat na	nos	tako vsoto. Po vsej vasi gre zopet govorica	A
onemu pozabljivemu Francozu toliko časa roko pod	nos	molil, da si imel kmalu več v mošnji nego on	A
se ženi Topolščak? In tako naglo ‒ na vrat na	nos	‒ ‒ kaj, ko bi to bilo v zvezi z onim ‒?Pa kako	A
iz katerega je molel velik in malo rdečkast	nos.	»Najprej to, kar je treba, uradne reči, potem	A
je zanj tuj testament toliko vreden kot tvoj	nos?	« Miklavž je izustil nekaj nerazločnega, nerazumljive	A
resasti brki, ki so danes lepo črni. Okrogli	nos	nad njimi se žari kakor puranov podbradek in	A
rok, Kajetan telebne na tla in si hudo rani	nos	ob steklenih črepinjah. Na ta ropot stopi tudi	A
besede, kakršno otroci radi povedo, kadar jih	nos	srbi, da jih potlej poslušalci, včasih celo	A
Triglav med gorami v Bohinju, to je Trinosov	nos	med nosovi.« Sicer pa je Trinos pridno kmetoval	A
tako nespodobno prekopicne, da me zadene ob	nos	s svojo zadnjo nogo ...A to ni bila zajčja noga	A
vasi. Njegove šale so budile občen smeh in	nos	mu je piskal, drobnel in žvrgolel, kakor da	A
je zaneslo v mlin. Možakar je imel predober	nos,	da ne bi zavohal namena Bajžljevega obiska.	A
čeprav jih ni docela razumela. »Se mu bo vsaj	nos	povesil,« se je zasmejala Agata. »Tvojemu očetu	A
še gledal za njo. »To ti je deklič, dober	nos	imaš, Bogataj!« je momljal sam zase.»Glej jo	A
govorite; vi ste moder mož, gospod. Star je Brutus,	nos	mu peša; starost, starost, gospod!Prav pravite	A
pod krasno obokanimi obrvmi; raven, prevzeten	nos,	pod njim drobna žareča usta, po katerih se je	A
pristriženi; bistre, črne oči je imel, dolg, kljukast	nos,	skrbno obrita, nekoliko upala, bleda lica.Kdor	A
smrdi. Če živi človek na deželi in ima zdrav	nos,	ne more se niti izprehajat iti, ker srečuje	A
tudi še poznejše dobe. Lovci so mu prignali pod	nos	kako ranjeno srno, ki je komaj gibala, grof	A
Pograbil je vsakega, kogar je tepel, za uho ali za	nos	in ga vlekel v grajsko klet ter ga napojil prav	A
le poglejte mu krivo desno nogo pa tumpasti	nos	in bradavico pod levim očesom.O ho, ho, Peter	A
vedela, kakšen je, in odpre spotoma škatlico. V	nos	ji udari oster, mrtvaški duh!Obšla jo je taka	A
zakipi. Hitro stopi h Katri, ji pomoli figo pod	nos	in veli: »Tu jo imaš, zanaprej naj te napaja	A
dekleta rada imajo. Moja noga jim je prekriva, moj	nos	pretumpast in desno lice predebelo. Tudi ne	A
mojo ljubezen z Zinko, je začela strašno vihati	nos;	poleg njenega prepričanja bi se bil moral lotiti	A
preveč na prvo ženo, drugi ženi nosi zmerom pod	nos,	kako pridna in dobra je bila prva.Vprašala sem	A
moška, in to je bilo prav. Vodila je ljubčke za	nos	več kakor deset let.Videla sem pisma, ki jih	A
velikimi usti mu sedi tumpast, nekoliko zavihan	nos.	Cela podoba in postava kaže slabiča in bedaka	A
se je prekanil in prepričal, da je vodila za	nos	ona njega, ne pa on nje.Lilino devištvo ni v	A
druga kakor ona. Možake je vodila strašno za	nos,	pa so drli za njo vseeno kakor psi za psico	A
to je, če bi se dalo dihati nekoliko skozi	nos,	zaspati pa gotovo ne bi mogel nič pod tako težo	A
naredila. Ti bi ji bil verjel, ona bi te bila pa za	nos	vodila.Vselej je bolje, da se taka reč razdere	A
še bolj abotno, kakor če bi kdo dejal: Tvoj	nos	je tak kakor fižol ali čičerka.Celo kačje jagode	A
me hodili fantje dražit pod okno s pesmijo: ‚	Nos	ima ka kor kopito, ‒ ki nikdar ni tobaka sito	A
ušesa kakor lesa ali podna vrata. Kakor oči in	nos	moje žene, bodo majhna tudi njena usta, ustnice	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani