nos (801-900)

najrajši ga pijo, kadar nima nič vode? (Rdeč	nos,	vinska pijača.) ◆ Sovražniku še nikoli nisem	A
rogove. Če mene vprašajo: Kekec, zakaj imaš	nos	pod očmi?‒ O, kar lepo odgovorim: Striček, zato	A
ustavil pri postelji in pomolil Tinki pest pod	nos.	‒ »Ali jo vidiš?« je dejal.	A
se lové po Mali Pišenci in odrežejo ušesa in	nos	vsakemu dečku, če ga ujamejo ...Pa o medvedih	A
‒ in češarek je priletel dedcu naravnost na	nos;	na vso moč je priletel, da je dedec skočil na	A
da je dedec skočil na noge. Prijel se je za	nos	in je zavpil na ves glas. Gledal je krog sebe	A
« Dedec je še godrnjal in si je tiščal	nos	s pestjo.Potem pa se je okrenil in je odšel	A
da se je dedec kar praskal in si je skoraj	nos	izpulil, ker ga je pre cej bolelo.To vam povem	A
Bedanca in zato sem mu vrgel češarek na debeli	nos,	samo zato!« A mati je vzdihovala, ker ji je	A
da ne ve, da si mu ravno ti vrgel češarek na	nos?	O, Bedanec pozna vsako sled.	A
hočete, pa grem in mu vržem še drugi češarek na	nos,	da bo še bolj pihal in robantil, kakor zdaj	A
Ne bojim se Bedanca! Češarek sem mu vrgel na	nos,	da je bil Bedanec kar zelen od jezice.Pa se	A
nisem bal včeraj, ko sem ti vrgel češarek na	nos,	ki ti je še danes rdeč od tistega češarka ...	A
je oprasnil češarek njegov debeli in veliki	nos?	Kaj, če bi poizkusil?«	A
samo zaradi češarka, ki vam je oprasnil rdeči	nos?	Ali samo zaradi možička, ki sem ga rešil vaših	A
zaradi tistega češarka, ki vam je priletel na	nos.	Norčav sem bil, stric Bedanec, samo norčav, in	A
napravil prav, da sem vrgel Bedancu češarek na	nos.	Pa moram zdaj umreti ‒ zaradi neumnega češarka	A
vam, da ne bom metal nikoli več češarkov na	nos	in vas tudi ne bom nič več dražil.Čedno pesmico	A
da se upa še celo Bedancu metati češarke na	nos?	Bedanec je umolknil.	A
tam vseokrog in je vtaknil v vsako reč svoj	nos.	Ko se je naveličal iztikati, se je spravil na	A
dokler ne najdem tiste poti. O, Kekec ima dober	nos.	Že marsikaj sem iztaknil; pa bi ne mogel iztakniti	A
Bedanec že leto dni? Hehe, Bedanec ima svoj	nos,	a Kekec ima tudi svojega ... « Kekec se je posmejal	A
renčati. Kekec pa mu je pomolil pečenko pod	nos	in mu govoril: »Ali jo vidiš, ljubi volkec?	A
grabil s svojimi zobmi za jopič, za lase, za	nos	in za ušesa, a ga ni niti najmanj ugriznil.	A
... . / . / stran 153 . / Odgrizel mi je že	nos	in ušesa mi je že odgrizel ... Oj, pa mi hoče	A
Prosim vas, poglejte in povejte, če imam še	nos,	če imam še ušesa ...Požrl jih je nesramnež, a	A
nič ne tarnaj!« ga je tolažila. »Saj imaš še	nos	in tudi ušesa še imaš.Res, grdo te je mikastil	A
kot tega nemarneža, ki me je skoraj spravil ob	nos	in ušesa. O, le naj dežuje vsa tri leta, ki	A
Kako me je vodil ves čas ta nepridiprav za	nos!	Pa sem mislila, da ni na vsem svetu človeka,	A
obstal tik pred Danijelom. Pomolil mu je pest pod	nos	in zavreščal: »Ti boš mene sramotil, ti, otroče	A
vesele oči, kot jabolka rdeča lica, prikupen	nos	in majhne, toda polne ustnice.Otroški videz	A
tisto kislico, zato pa smo dobili danes pod	nos,	« je zamrmral Jan. Križevski jo je hitro popihal	A
pogledal, stisnil pest in mu jo pomolil pod	nos.	Skozi zobe je siknil: »A tako, tak si, do zdaj	A
si je solze, stisnila pest in mu pomolila pod	nos	figo.»Pojdita se solit, ti in tista vlačuga	A
pojasnila. »Namlatili so Dominika, ves otečen	nos	ima.« »Karte bom sežgal,« je zamrmral področni	A
vrati je kurir Dominik držal osedlana konja.	Nos	je imel otekel in rdeč od nočnega pretepa in	A
meso naprej. Žandarji pa povsod vtikajo svoj	nos,	na meji, pri klanju živine.Še zapeti ne smejo	A
Skupaj z drugimi je vesel, da so potegnili za	nos	graničarje in žandarje, financarje in karabinjerje	A
župnik.« »Seveda, samo župniku ni treba tega na	nos	nesti,« je dejal Matija in čiknil ženski na	A
drugi in največji pa si ti, ki se daš voditi za	nos	in imeti za norca in ki žaluješ, namesto da	A
zvezdo, bi nič ne rekel, zakaj včasih se mi	nos	res sveti, ali Rovana imenovati zvezdo, to je	A
krili vranovo telo, a glava je bila človeška.	Nos	rdeč, jezik rdeč, oči svetle kakor pri mački	A
gledajo sive Jerine oči, njen topi in modri	nos	in njena brezzoba usta. Stare zgrbljene ustne	A
Ljudje tvojih let imajo za take zadeve dober	nos!	Glej malo okoli sebe, premišljaj in preudarjaj	A
neznosen smraj. Da ni nepretrgoma v zagati samo	nos,	ki le strahoma in obotavljaje se vleče vase	A
imel debelo, lica bleda, mesnata in povešena,	nos	zakrivljen in močan, a oči mehke, zelene in	A
težko, ker je bil silno debel, plešast in star.	Nos	je imel zapognjen, velik, po grebenu tenak,	A
trepetalo, ustni sta bili čudno rdeči in mali	nos	se je iztegal nekam navzdol. V levici je držala	A
mrtvašnici. Bilo te bledo, rumeno sence črno,	nos	in usta ranjena.Ležala je v črni obleki, suha	A
koš stari, saj že komaj držiš svoj kljukasti	nos	pokonci!« Starka naenkrat zavzdihne in pravi	A
lica so rumena kakor umazane voščene sveče,	nos	je še tanjši, daljši in ostrejši.Oči so se umaknile	A
izpod gostih obrvi in dolgih, košatih trepalnic,	nos	je nekoliko upognjen, ustne kakor jagode, a	A
in miroljuben. Njegov obraz je podolgovat,	nos	močan, koščen in ozek, obrvi redke, oči vodene	A
vzela iz pompadure robček in ga pritisnila pod	nos.	Naročila je čaj.	A
/ stran 13 . / Kri mu je tiščala v glavo,	nos	se mu je potil in nanosnik je hotel vsak čas	A
Škropivnikov obraz nenavadno pobledel. Njegov	nos	se je spotil, nanosnik je zdrknil na koleno	A
dalje in ga brisal z robcem. Nataknil ga je na	nos,	ali mrak je bil gostejši in gostejši. Vendar	A
ki se odmakne. Kmet ga gleda od strani, viha	nos	in reče: ‒Sedi dalje od mene, na ono stran!	A
kosti ali pa staro usnje, razlaga kmet in viha	nos,	in še huje smrdiš!Odmakni se, trkajva preko	A
na pol odprta in sapa leti skozi nje in skozi	nos	in hrešči, kakor bi se nekje zadevala in ne	A
temni in sivi brki štrle na desno in levo,	nos	je velik in miren, čelo kakor odprto, a oči	A
glava se mu zdi podolgovata kakor velika pesa.	Nos	je temnordeč in mesto enega praga jih ima deset	A
kakor kokoš in je človek, toda brada, usta in	nos	so tako tesno skupaj, kakor nikjer v naravi	A
Dan za dnem je bolj dolga in sloka.	Nos	je oster in tenak, ustnice kakor višnjevo platno	A
sta gola, usta so široka, stisnjena in rdeča,	nos	posut z neznatnimi jamicami, ne prevelik, toda	A
ki sloni tik vrat ob steni, puhne sapo pod	nos	in odide. To vse je ostalo v hiši.	A
tako polne, da se zdi, kakor bi hotele počiti.	Nos	je majhen, brada okrogla, oči črnosive in iskre	A
stran 181 . / »Ta ti je pa dal hrena pod	nos,	presneta Tirola,« se krohota dragonec onstran	A
zmrzlega snega, ki so se zapikale v lica, v	nos,	v čelo in ustnice kakor ledene igle.Brzojavni	A
Salament, to so se dajali! Nekemu fantu so kar	nos	odrezali; prav res: kar odrezali so mu ga!Na	A
naočnike iz papirnate shrambe, jih natika na	nos	in se počasi obrača proti durim.»Pa zdravi ostanite	A
jaz se potegnem zate!« »Ti se potegni za svoj	nos,	Dragotin!« odgovori urednik, prime za kljuko	A
ima podolgovate rdeče pege, tudi njen čokati	nos	je rdeč in solze ji vise od trepalnic, ki neprenehoma	A
steno, sedi nekoliko upognjen in močan moški	nos.	Ob desni in levi so ga objedli ogrci in skozi	A
nanosnik in se ziblje svetal in lahek sem in tja.	Nos	sam kaže notranji zalet in zanos.Nosnice se	A
in smeh sije v gospoda soseda kakor sonce.	Nos	išče roko bradice, in ko jo najde, jo nese k	A
ali že hip nato se zave, da sta pred njim samo	nos	in bradica in da tema dvema ni pripisovati hudih	A
pripisovati hudih dejanj. »Sedi bliže,« poje	nos,	»tako lepa si kakor rožmarin ali roženkravt	A
prav lahko ljubosumna, kadar dobim ljubčka.«	Nos	dene desno roko na srce in vzdigne levo visoko	A
milo vanj in vzdihne. To vse natančno zapazi	nos,	zavihra z nosnicami, skrči se in zopet zanosno	A
vsa je jasna in sončna. . / . / stran 26 . /	Nos	se skloni, ne da bi se obotavljal, in se pritisne	A
najina ljubezen definitivno sklenjena,« vzpodbuja	nos.	»Bojim se,« stavi bradica nežen pomislek, »da	A
»Motiš se, nemogoče, izključeno!« zavihra	nos	po zraku in odločno odmaje in zanika.»Ni posode	A
Če se zapleteš v razmerje z menoj,« modruje	nos	in maje nanosnik, »se ti bo še večkrat ponudila	A
je na vse strani blag in pravičen.« Zdaj je	nos	opazil, da je trenutek ugoden.Bradica se je	A
besede dosegle, kar so nameravale. Da je vse to	nos	opazil, je že zapisano.Zadovoljno je stisnil	A
se je stisnilo, in padel je tiho na preprogo.	Nos	je raztegnil roke, se oklenil polnega životka	A
droban človek s ptičjim obrazom. Usta majhna,	nos	majhen in oster, oči majhne in hrbet upognjen	A
druga mimo druge, kakor bi marširale. Njen	nos	je obrnjen nekoliko na levo plat, kar se pa	A
/ . / stran 97 . / mu je zdela smešna. Njen	nos,	nagnjen nekoliko na levo plat, je bil brez izraza	A
Rado je vstal, stopil k oknu in si stiskal	nos.	Nato je nenadoma trikrat kihnil.	A
pogleda vanjo, stoječ sredi sobe, tiščeč robec na	nos	in si misli: Za božjo voljo!Spet nima popolnoma	A
nataknila meni na glavo. Naravnala ga je pod	nos	in tako sem hodil s predolgo očetovo palico	A
bi jih prebirala in menjavala kakor robce za	nos!	‒Pa še nekaj je!	A
zame je kolinska voda pri ženski nad vse. Moj	nos,	oprostite, je strašno natančen.Bil sem nekoč	A
zmrzlega snega, ki so se zapikale v lica, v	nos,	v čelo in ustnice kakor ledene igle.Brzojavni	A
103 . / Brado in lase ima rdeče kakor lisjak,	nos	ima ozek in je tudi v obliki srpiča zakrivljen	A
O hinavci! Kanobelj je dvignil svoj krivi	nos	in ko je obenem zinil, se je zdelo, kakor bi	A
na pol odprta in sapa leti skozi nje in skozi	nos	in hrešči, kakor bi se nekje zadevala in ne	A
temni in sivi brki štrle na desno in levo,	nos	je velik in miren, čelo kakor odprto, a oči	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani