Tik pred onim leskovim grmom izpodleti zopet enemu noga in nekaj kakor težka sablja trči ob kamen; debela, a potihoma siknjena francoska kletev slišala se je za tem ropotom. »Jaz ti bom dal malo železa v tvoja suha stegna, če nas za nos vodiš!« zagodrnja potem eden slovenski. »Tiho,« reče menda oni, kateremu je veljala ta prijazna opomnja, »tu smo komaj streljaj od Mozolovih in kdo ve, če ni ona punca že na straži.