nos (401-500)

potice še zunaj. Jaz pa sem potegnil skozi	nos	‒ nh, nh ‒ in sem dejal: »Ta potica ima duh	A
minut hoda na parcelo, vendar jo je duhal moj	nos!	Kaj je ne bi, saj včasi duha še morje, pa je	A
olju. Ni, da bi ga hvalil, toda takšen je moj	nos!	In že na hišnem pragu čutim: Nh, nh, v tretjem	A
zadovoljni in so srečni ‒ bolj so srečni nego moj	nos!	Kaj ima moj nos od svojega daru, da duha parcelo	A
‒ bolj so srečni nego moj nos! Kaj ima moj	nos	od svojega daru, da duha parcelo in poletje	A
je takisto izkazalo, da nisem siten, le moj	nos	da ima poseben dar.Lepo sem bil legel, nažgal	A
Ali nič ne čutiš?« Je žena dvignila	nos	in zmajala glavo, da se ne čuti prav nič in	A
v nočni atmosferi budé kaki valovi, pa ti je	nos,	kdor ga imaš, izročen najbridkejšim mukam in	A
smrad in se širi! Še nikdar me ni varal moj	nos	in me ne vara tudi to pot ne. »Oh,« je vzdihnila	A
smradu, ki me je preganjal in ga je čutil moj	nos	iz knjige in me je mučil!O, nisem bil siten	A
O, nisem bil siten, siten nisem nikdar, le	nos	imam izredno občutljiv! To sem povedal ženi	A
bil pozabil, da Ljubljanico regulirajo ‒ moj	nos	ne prenaša regulacije. In sem bil mrtev in ne	A
učinkujejo. Natisnjenemu popravku se nemara tudi moj	nos	ne bo upiral.Ali pa bodo ukazali kakšno izdatno	A
trije očaki iz kamna. Prvi dviga prst kvišku in	nos,	drugi obrača dlani od sebe in taji, tretji pa	A
Gospode odbornike so bridki ti očitki grizli v	nos	in grlo in oglašala se jim je vest z mrmranjem	A
se začudil in dejal: »Ta je ta in ta, oziroma	nos	je njegov, trebuh je njegovega sinka, vrat pa	A
plemenita oblika nosu in je bil zelo ponosen na svoj	nos.	In ni bilo drugače, ubogo ženstvo je kar koprnelo	A
in je storil nekaj strašnega: odrezal si je	nos,	svoj oboževani, rajsko krasni nos!In to je tisto	A
odrezal si je nos, svoj oboževani, rajsko krasni	nos!	In to je tisto: odrezal si ga je samo zato, da	A
pomišljale in bi radostno žrtvovale vsaka svoj lastni	nos,	če bi bila s tem količkaj piknjena nasprotna	A
bila močno zanimala. Nataknil bi si bil na	nos	naočnike in se zraven kakor vsakikrat z nevšečno	A
se je Janku zaletelo in je vino kihnil skoz	nos	na mizo.Potem se je obrisal in je izjavil, da	A
sploh še opira nanje in jim vodi storilca pred	nos.	Prijatelj Pepe, ta, ki sedi v uredništvu, je	A
vsi so majali glavo, da si narodni poslanec	nos	briše v umazane gače. Kajti so bile umazane	A
tudi ne bi škodovalo kake pol gorile, njegov	nos	ima že mlade! Pa ne vem, ali jih ima samo od	A
železničarje, ki da imajo občudovanja vreden	nos	za pristno kapljico.Če jo mahneš za železničarsko	A
kako je bilo in kaj. Mlada gospa je vihala	nos,	da ni bilo nič posebnega in da ne ve, čemu sta	A
otroka, kolikor je šlo vanju, in še lice in	nos	sta bila deležna noter do oči in obleka tudi	A
stran 73 . / Le Miško si je pomazal tudi	nos	in obe lici in je moral domov, da si jih umije	A
Toda si je bil nalašč s črnilom lise namazal na	nos	in obe lici; rekel je, da je neumni Avgust,	A
kaj ne služi za nohte, kaj za zobe in kaj za	nos,	in se poslužuje vsake teh stvari tam in tako	A
jim je nikdo ne odreka. Vsak hip vsakomur pod	nos	mole tisto svojo dušo.To je neokusno, to je	A
nisem mogel naprej z besedo, utrnil sem si	nos.	Sopotnik je spoznal moje stanje; srce mu ni	A
ni dosti, pa kadar se je, se je jokal skozi	nos:	»E ‒ hehehe ‒ hohoho.« Redil se je in rastel	A
srebrna je priplula z neba in Lukcu ravno pod	nos	in Lukec jo je vzel in jo nesel prodat in zlatar	A
brez odloga vtaknil dudek zopet nazaj tja pod	nos,	kakor gospod vajeno smotko.Tako je čislal svoj	A
odgovoril Gašper in je ihteč vlekel mokroto skozi	nos,	»mamica je doma.« »Torej ste sami tukaj?	A
kakor drobiž. Mož si je s prsti obrisal oči in	nos,	potem je steklenico zopet nastavil k ustom.	A
kakor priliman, buljil predse in poihteval skozi	nos,	na levi strani nosu je imel velik mozolj, bel	A
mozolju. Potem pa dvigne svojo desnico in mi pod	nos	pomoli svoj palec.Na palcu ni bilo videti nič	A
ne - no, in sedaj povohaj!« Stara je vtaknila	nos	skozi luknjico: »Zares, slanina diši!« Vtakne	A
skozi luknjico: »Zares, slanina diši!« Vtakne	nos	drugič: »In še druge reči!« Vtem so priskakljale	A
rogoviliti po vreči. Moka se ji je vsipala v oči, v	nos,	po životu.Čim bolj je brcala - tem več moke	A
Pes je pravi amerikanec. Ima	nos,	da bi čez morje zavohal pečenko.In razumen!	A
žlahta, da bo treba boja, preden se vselim? Ostri	nos	pa mu je razodel, da se mu ni treba bati.Skočil	A
žep, ker se je bal kaditi teti pod občutljivi	nos.	»Vode sem prinesel.	A
kako je sedla tršata muha martinčku prav pred	nos.	Bliskoma jo je pograbil in pohrustal.	A
leze in leze vedno bliže in že hoče pritisniti	nos	prav pred modrasa.Tedaj se modrasova glava sklone	A
o njej. Drzno je poskočil na mizo in vtaknil	nos	v lonček. »Presneta reč, ričet je v njem in	A
Lisko ni dosegel mesa. Samo	nos	je vtaknil v ričet.»Kar je, je, sedaj moram	A
debelo ruto. Iznad nje sta mu gledala velik	nos	in z brki zavešena gornja ustnica. »Dober dan	A
rov, si najprej več dni ogleduje okolico. Njen	nos	usledi vsako človeško in zverinsko stopinjo	A
pasla. Stala je sredi konj in vlekla sapo skozi	nos,	da so ji nozdrvi plale.Kaj le voha? sem si mislil	A
stopila predenj krčmarica in mu posvetila pod	nos.	»Dobro sem te videla.«	A
je kadil, da je veter pihal dim hudobcu pod	nos.	»Mmm ‒ kako čudno diši tvoje kadilo!	A
kako čudno diši tvoje kadilo! Kar peče me v	nos.	« »To je posebna kaja, ki si jo sam pripravljam	A
ga,« pokaže in potežka belo kepo hudobcu pred	nos.	»Večji je moj kamen ko tvoj.	A
se mu je izmuznila, lisica, in ga zvodila za	nos,	sem bila jaz dobra.‚Le ostani, Jera, Jerica	A
Golob je žvečil s čeljustmi in pihal skozi	nos,	da je komaj spravil iz sebe: »Kdaj ‒ kdaj so	A
prišla,« je omenil Korentu. »Ta ženska ima	nos,	« se je namuznil Korent, pa takoj vstal in šel	A
globoko med rameni, vrat kakor starega junca,	nos	potlačen, po bradi redke kocine, oči majhne	A
obrito lice je krasil nekoliko vzbočen šilast	nos.	V majhnih očeh mu je gorelo kakor skrite lučke	A
mu je Ljubinica pomolila psico z ognjišča pod	nos	namesto poljuba.V dolini blizu gradišča sem	A
jo je vdel, da se je ognil boju. Starec ima	nos	kakor lisjak,« je razmišljal vojak. Še enkrat	A
Balambak, ki je vodil vojsko, je zapiskal skozi	nos	kakor razkačen jastreb.Zagledal je bleščeče	A
zbodlo v očeh, ostro je potegnil sapo skozi	nos,	razprl nosnici in poplal z njima kakor mlado	A
Dobim te. Zakaj moj	nos	poseka pasji smrček, če hočem, seveda.Za vsakogar	A
Numide!’ Evnuh se je prihulil in poizkusil skozi	nos	ponižno vprašanje: ‚Gospod, ko bi mi denarja	A
porasel s ščetinasto, redko brado, višnjev	nos	z bradavico, oči čudno majčkene, zelenkaste	A
pazduho, ter neprenehoma povlekaval sapo skoz	nos,	da je tajil solze, ki so mu silile v oči. -	A
Drugi so trdili drugače. »Za	nos	jo je vodil.Naveličal se je in je šel.«	A
čudili. Tovariš mu je brsnil nagajivo besedo pod	nos,	pri večerji so se ga lotili ‒ neugnanega šaljivca	A
angelsko...« Tudi oče je potegnil sapo skozi	nos	in gledal na bogca v kotu. »Spat pojdiva	A
dihanje, na lepem se zdrznem, ko oče zapiska skozi	nos	kakor lokomotiva tik pred klancem, pozabim na	A
zahrzale ko zbezljane kobile. Zavihala sem	nos,	rekla samo eno: »Trole!« in se odpeljala.	A
prostoru. »Če bi imel še za vojaško taktiko tak	nos	kot za stavo, bi te morali predlagati za napredovanje	A
in da jim vse, kar le more, še toplo nese na	nos.	«Pomolčal je in dodal:	A
kot da je ravno mislil zaspati, pihne skozi	nos	in zasitnari: "Kaj?" "Dobro veš, kaj,	A
kmalu trčili v nekaj trdega, in obenem mi je	nos	in grlo zadrgnil oster vonj.Odprem oči in dvignem	A
vstančkaj, Nejči!" Primož je prhnil skozi	nos,	in res ne vem ta hip, na koga iz moje neposredne	A
slučajno kdo izvedel, ker ljudje tako radi vtikajo	nos	tja, kamor ni treba, bova pa tajila.Naredila	A
Pet reber ima počenih, roka mu visi dol in	nos	mu ne bo nikoli več naravnost stal!«	A
ob steno, ampak jim bom že še dal popra pod	nos!	«Potem se je znova obrnil k Olgi.	A
kodraste lase. Jokal je in si z belim robcem brisal	nos	in oči. Tončka.	A
svojih besed, in ji pomolel šop bankovcev pod	nos.	»Tu je denar.	A
vrste prepoveduje, ali pa ... Nadučitelju se je	nos	strašno povesil.Svojega mlajšega tovariša se	A
stopil pred osuplega dečka, mu pomolel pest pod	nos	in se zadrl nanj: »Baraba, glej, da se pobereš	A
vrata, ki so radovednežem prepovedovala vtikati	nos	v še neodkrite skrivnosti.Posebna odprava -	A
ki jim komaj vem ime. Zdaj vam zadehte prav v	nos	rožmarin, majoran in druga dišavna zelišča,	A
zanimivem opravku kar naenkrat zmoti lahen udarec v	nos.	Čof, čof!	A
O ti preklicani Miklausin, ki me je vodil za	nos!	Saj bi mi bil lahko takoj vse povedal.«	A
oglati, rdeči obraz se je širil in širil, mehki	nos	pa se je nagibal blizu do debelih ustnic.A tisti	A
krmežljavimi očmi, ko ji je pomolil pušico pred	nos	...Tudi na koru ni treba da bi bila; kakor je	A
mrtvašnici je!“ je rekel Aleš, zatisnil si je	nos	in je šel odpirat okna.”Še treba bi bilo, da	A
pričele gledati motno in brezizrazno in moj	nos	je dobil polagoma neodločne, meglene konture	A
majhnim, motnim očem nekak presenečen izraz;	nos	okrogel, bel, skoro podoben koščku testa; ustna	A
drobne oči ostro, bodeče; zakrivljeni, koščeni	nos;	tenka, povešena ustna; upali, sivi obraz, -	A
sem se nanje, kakor ... kakor ... recimo, na svoj	nos	...“ ”Prijatelj, ti si srečen človek.“	A
dremala. Naočniki so ji zdrsnili globoko na	nos	in ruta ji je padla čez čelo.V roki je držala	A
dobri znanec ... toda ne, to ni on! ... Tam, tisti	nos,	- niti pod pajčolanom se ne more zatajiti!Tvoj	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani