nos (301-400)

sem te že učil, da ne smeš kar tako na vrat na	nos	vdirati v moje stanovanje. Treba lepo potrkati	A
obrvi ter se zagledal v potlačeni in razdrti	nos	generala Bema, pri čemer so se odkodersibodi	A
pomikajoč se vznic proti durim in zroč na Bemov	nos.	»Klanjam se!« je ponovil, kakor bi hotel reči	A
razmršeni Trdoglav. Pomolil je Vilarju skodelo pod	nos,	da poduha. »Prej so nam jo kuhali iz mrčesnih	A
Etelka, meseč kruh pri peči, je prhnila skozi	nos.	»Naj se vrača!	A
se nočemo,« je kliknil kuhar Marko, brišoč si	nos.	»O bratci, precej pridemo, le počakajte, da	A
Gorec, spuščaje in odpihovaje smotkin dim skozi	nos.	»Da, to je dolga povest, ali s politiko nima	A
misli, da ti jo bodo ljudje sami ponudili, na	nos	obesili, iskati jo moraš.Res, težko je, ali	A
sumničil, da ga vodi s svojimi službami le za	nos.	Prvi prvak, častitljiv mož, ga je zelo	A
In smehljaje sem mu molil obročni list pod	nos.	« »Dobro si mu nataknil besedo,« sem	A
starkinega obraza je bil videti samo šiljast, bled	nos,	vse drugo se je posušilo in zgrudilo pod nagrbljeno	A
napeta, vabeča na uživanje, tisti okroglovati	nos	in podbradek in tiste spuščene, mehke trepalnice	A
mladostna, sveža barva z lic, postala je tanjša,	nos	se je nekako ošpilil, le oči so ohranile prejšnjo	A
tale opis: Lasje kostanjeve barve, oči rjave,	nos	v proporci, usta v proporci, obradek v proporci	A
Glej!« Molel mi je podkev pod	nos.	Zrl sem nanjo kakor vol na mesarsko sekiro; sploh	A
pisar . / . / stran 77 . / ne poslali škadronu	nos,	mu vrnili spis in Ručigaj je moral pisati znova	A
napisano njegovo ime, ter mu jo pomolil pod	nos.	»Zapomnite si ga!«	A
sešitek kapetanu v podpis. »Zadnjič sva dobila	nos,	ker ste premalo načečkali o Buzakljunovih dolgih	A
takorekoč pod ključe in zapahe, da bi je huzarski	nos	ne ovohal.In vsak dan sem pogledal na ključavnico	A
Pokimal je poslušalcem, z dlanjo si obrisal	nos	in dejal: »Vi!« in je malo počakal, da mu v	A
in mu brez besede pomolil prazno latvico pod	nos.	Mežnar se je hlinil užaljenega: vse žive dni	A
bi se spozabil in bi pipec pomolil mački pod	nos,	češ, muca, na klobaso! Že marsikdo je bil za	A
tukajle!« In je segel v torbo in semnjarju pod	nos	pomolil odrezani rep. HISTORIJA O POSEBNEM	A
Butale! V Butalah se je postavil policaju pod	nos.	Ga ustavi policaj: »Hop, Cefizelj, ali te imam	A
po muhah. Pa ko je velika muha sedla babi na	nos,	je zakričal: »Muha, na vampu se ti pozna, ti	A
prihajal v Butale in se postavil policaju pod	nos.	Dejal je policaj, prej da ne bo miru dal Cefizelj	A
sluti popotnik ‒ holaj! Že mu mole samokres pod	nos	in ga vabijo, da jim izroči gotovino in dragocenosti	A
Naka! Imela je oči, da vidi, in je imela	nos,	da duha, in bi lahko vedela in bi morala vedeti	A
vrnila od cerkvenih svojih opravil njegova gospa.	Nos	jo je zanesel v kuhinjo, skoro je padla vznak	A
bil tak, da so se gospodje hitro prijeli za	nos,	in tako je prišlo, da je bil irhasti ded ovaden	A
‒ in je nasprotnika s figo dregnil tja pod	nos!	‒ O, ni hujše krivice pod milim nebom, nego fignjen	A
krivice pod milim nebom, nego fignjen biti tja pod	nos!	‒ In še mu je obljubil: »Tako ti bom razoral	A
kopito,« ‒ kopito je bila govorniška figura za	nos	‒ »da te lastna baba ne bo več spoznala!« Tako	A
nadaljnje dogodke. Z mokro ruto se je obrisal	nos,	hujše operacije, hvala božji previdnosti, ni	A
Puščavnik je zaspal in mu je sitna muha sedla na	nos.	Zvesti medved šapne po njej in je udaril s tako	A
osebnost si je s pestjo obrisala brke, oči in	nos	in potem razodela, da lahko kar gremo, zakaj	A
piskali. Delili so nam nosove, pa kaj mi pomaga	nos,	dokler nisem Bog in kos iz praznega ništrca	A
pogled na tole uro!« ‒ in sem mu jo pomolil pod	nos.	»Potem presodite sami, ali prehiteva ali zaostaja	A
ono nič manj priljubljeno: »Rosi kos ima rdeč	nos,	široka usta, vse pohrusta«.Niti nisem njegove	A
že potočil. Kapljica rezka, da ti je pršela v	nos,	dehteča kakor reseda, ne preveč kisla, ravno	A
Res, drevo je. Oko ga ne vidi, ali čutita ga	nos	in koleno.Bodi si!	A
čevelj ob robih in zraven prhal skoz usta in	nos,	potem je dejal: »Čakaj, duševni delavec, tvoja	A
za izvrševanje njenih naredb. ‒ In je vihal	nos.	Rekel sem, da si stvar preudarim.	A
morebiti na vonj tudi, ker dosledno namrdne	nos,	kadar mu pride blizu.In še toži o njem, da nagaja	A
nasprotne stranke bodo skoprneli, ko dobe še pod	nos,	da »manj strašna noč je v črne zemlje krili	A
polito vino, letale okoli Smuka, mu sedale na	nos	in mu silile v usta. Kaj bi Smuk z muhami!	A
»Če se ne gabi!« Potem si je zamišljen mel	nos,	kakor da ni rekel ničesar. Neznanka je bila	A
zmečkanim v kepico, si je obrisala čelo, usta in	nos	in pokimala Smuku: »Oh ... jaz ... in sploh!‒ Pod	A
da ne bom mogel. Pa sem zamežal in stisnil	nos	in sem pil. Prvič ‒ nič!	A
njegovi mlajši deci: iste sive oči, isti ravni	nos,	isti malo zabrekli vrat ‒ in šlo mu je skoz	A
solza se ti utrne in si moraš obrisati oči in	nos!	Gospodična Mici je bila v onem presrečnem položaju	A
sploh! ‒ in je dobil dobri Smuk res tja pod	nos	sočen cmok, ki sta ga pozdravila Rabuza in Šipelj	A
Njej ni ugajal njegov vonj in grebenčila je	nos.	Zato pa tudi njemu ne vonj kave in da jasno posvedoč	A
smrad, prah in prepih, neznosen za gosposki	nos,	za gosposko lice, za gosposko gospodično Mici	A
Doli pridite k Šiplju!« je povedal in si mel	nos.	»Eden vas čaka.	A
je pozdravil, »beži pit!« Radosti mu je žarel	nos	kakor jutranja zarja. Ogovorjena gospodična	A
goldinarjev, še ne pogledam jih.« Obrisala si je	nos	in ker je bil robec baš pri rokah, še oči.	A
kar tako brez sledu drsa tisti svoj šilasti	nos	čez črtani papir. Zapazil sem, da se ponavljajo	A
sveta. Končno jima je naklonil vsakemu sijajen	nos	z izpregledom takse. Moža sta, akoprav po študijah	A
njegova nahodna milostna potegne vlažnost skozi	nos,	kar napravlja v srce segajoč vtis globoke ganjenosti	A
sramežljivim nasmehom je povesil oči, omel si	nos	in priznal, da je opera težavnejša od drame	A
kapelnika je važen tudi še kontrabasist; rdeč	nos	ima, in kadar on zmaje z glavo, je opera zavožena	A
zrak, in sicer slab zrak, kajti vstran obrne	nos,	kadar me sreča!Upam pa, da bo zob časa zacelil	A
sape navzgor mogel za silo preprečiti, da mu	nos	ni delal neprostovoljne konkurence bogaboječi	A
kadar le more, mi ovrže kako sodbo in mi da kak	nos,	pa samo zato, ker ga jezi, da rabim violetno	A
kako jih privija, pa mu je zadnjič dala pod	nos:	‚Kajne, gospod inšpektor, davek se pravi zato	A
blazinico, nogi ji je zavil lepo gorko v odejo, na	nos	ji je nataknil očala ‒ od krošnjarja so bila	A
je obrisala oči in zaihtela še dvakrat skozi	nos,	potem si je nesla stol sredi sobe pod svetilko	A
je sedel smrčečemu mladeniču baš na usta in	nos	ter mu hipoma in temeljito zaprl sapo: to pa	A
pravico, da sem jo pomolil mestnemu čuvaju pod	nos,	in potem sem neoviran končal svoje temeljito	A
odleglo. Od deželnega šolskega sveta pa je dobil	nos.	No, in lansko leto je razburjala najširše kroge	A
misteriozno. Gotovo je le to, da je dobil zopet	nos.	Letos so se mu pa pojavili neizogibni pomladanski	A
stresel prsi in glavo, obrisal si je solze in	nos	in potem zaupno izjavil, da ga res nekoliko	A
ušenejše dekle z vseh . / . / stran 177 . / Poljan.	Nos	ima sicer malce prevelik, ker si je kot otrok	A
duri in pobral stol, potem pa si pričel trebiti	nos	v znamenje, da ga nadaljnji dogodki ne zanimajo	A
smo se kar gnetli okoli njega, da smo vsaj v	nos	ujeli malo dobrote.Lepo je bilo, lepo!«	A
svojo pot. Z rokavom si je obrisal solze in	nos	in umazano lice mu je postalo lepo marogasto	A
zobala in se strahovito smejala pijancu, rdeč	nos	je imel, postrani cilinder in rdeč dežnik in	A
odmaknjena, dvignil se je na prste in pritisnil	nos	ob okno, ali videl je le sence, ker je okno	A
času domov! ‒ Ti si pa solze obriši, fant, in	nos,	saj ti že v usta lezeta sveči!‒ Pa ne v rokav	A
vprašal. Tonček je potegnil zrak skozi mokri	nos	in tako pritrdil vprašanju. »Saj se lahko,«	A
on pa bi se bavil s kletarstvom ... Ali bi za	nos	vodil dacarje ‒ njemu ne bi bili kos!‒ Gostilne	A
toliko vsoto?« »E, vsako smet ti bom nosila pod	nos!	« se je odrezala gospa Jerajeva. »Šeststo kron	A
k Bogu ‒ prežganka mu je prijazno dehtela v	nos,	koliko časa že ni jedel nič gorkega! ‒ vendar	A
Jeraju, pa mu je bilo nemara prišlo malo dima v	nos	in oči, ker si je brisal solze. »Zastran vas	A
konja. »Pazi, da te konj ne kopitne tja pod	nos!	Semkaj stopi, griža ljubljanska; čakaj, pri nas	A
komercializaciji 294 Segedinski golaž 300 Moj	nos	305 Iz beležnice letoviščarja 311 Zastran razstave	A
ji je nudil zavetje. Imel je odličen šiljat	nos,	na koncu se mu je zibala kapljica liki biser	A
meni je vseeno, ker nič nimam. On pa je vihal	nos,	da mu za poravnavo ni dovolj ugodna konjunktura	A
šimi si dandanes že sleherni vsakdo briše svoj	nos,	v radio pa ne in je radio sploh zgrajen na uglednejših	A
taka, da je smrdela in si je vsa cesta tiščala	nos,	ko se je bil gospod Židan pobral iz luže in	A
Živela!« ‒ »Živio parfem!« »Živio!« in si tišči	nos.	Tedaj se v policaju zbudi službena dolžnost	A
po smrti postane imeniten. Ona pa je vihala	nos	in dejala, zanjo da ni in da ga je zanjo vse	A
hip pričela teči kri in sem robec tiščal pred	nos.	In sedaj je čudovita ta zveza med mišicami,	A
. / . / stran 211 . / Mislili smo, da bo	nos	tisto. Toda hodi moda svoja pota in ni odrezala	A
potrebe ‒ osel, bik, krava, tele! ‒ iznesti pod	nos,	kako ga je bunkal. Tak škandal!	A
batine prejema, eden ga drži za usta, drugi za	nos,	si nista poprej rok dezinficirala nikakor ne	A
Jutro, 3. maja 1931 ] . / . / stran 305 . / Moj	nos	Kar se tiče psa, lahko rečem, da bi bil jako	A
zaradi nosu. Imam namreč silno fin in občutljiv	nos.	Mislim, da zato, ker ne kadim.	A
Kajti se sploh ne ve, ali je fin in občutljiv	nos	dobiček za tistega, ki ga ima, ali je izguba	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani