nebo (401-500)

Buenaventura Suarez je zgradil teleskop, gledali smo v	nebo,	gledali smo morja in skale na tej Luni, ki sije	A
obstret je rdeč, kakor sta rdeča zemlja in zvečer	nebo	nad paragvajskimi redukcijami, njena lica so	A
sabo in vsi so s plašnimi očmi pogledovali v	nebo.	Kadar je zagrmelo, so vsi padli na kolena, kajti	A
bilo mu je, da bi tam sredi ravnice zarjul v	nebo,	v tisto nebo, kjer takrat ni videl nikogar,	A
bi tam sredi ravnice zarjul v nebo, v tisto	nebo,	kjer takrat ni videl nikogar, zarjul bi kot	A
pozdravila škofa iz Asuncióna, gleda raztrgano	nebo	nad sabo, Simon Lovrenc, in ne razume, nič ne	A
z oblaki, pokrov njihovih krst je bilo modro	nebo.	Povedali so mi, da so tam v Münstru hoteli ustanoviti	A
da so nam kazali pot v ravnico na severu. Tu	nebo	nikoli ni modro kakor pri nas doma, zmeraj nekoliko	A
so se smehljali. Potovali smo ob reki Ems,	nebo	in njegovo vodovje na zemlji se je umirilo,	A
pač pa boš videl kose zemlje, ki bodo prekrili	nebo,	in med kosi zemlje odtrgane ude, še zmeraj oblečene	A
ti ničevi predmeti bodo prekrili decembrsko	nebo	in hip zatem bodo to samo še ostanki sveta,	A
je zdaj rezala kosti, jezero je potemnelo,	nebo	jepotemnelo.Vrnil se je na hrib pod vasjo, privezal	A
gorskih vršacev spod oblačnega neba in skozi	nebo	sijal pramen ostre svetlobe.To je bil stožec	A
cerkve: angela z mečem, grešnike, zemljo in	nebo.	Simon je imel pred seboj ta snop svetlobe, pod	A
jezero do kristalnih gora, do svetlobnega seva v	nebo,	iz njega.Curek svetlobe, ki združuje zemlje	A
njega. Curek svetlobe, ki združuje zemlje in	nebo,	oboje je hotel in videl, podeželski malar, zemljo	A
hotel in videl, podeželski malar, zemljo in	nebo.	Zvon je utihnil, galebje vreščanje se je umirilo	A
skozi katero lije nebeška svetloba. Skozi	nebo,	skozi krono, skozi oblake na dva angela, na	A
vzravnana, z iztegnjenimi rokami navzgor, v	nebo	segajoča, potem vse bolj skrčena, zvita v gube	A
kjer je na sneg spod oblačnega neba in skozi	nebo	sijal pramen ostre svetlobe. Windisch je	A
z notranjimi očmi uzreti novo zemljo in novo	nebo.	To je bil nemir, zožen na ozko špranjo sveta	A
ga... Simon se zdrzne: kaj govoriš, Katarina?	nebo	se zamaje, temna gladina jezera se pošev dviguje	A
ladja na nebu, ni skrinja med oblaki, ni azurno	nebo	nad njimi, ki čaka, da te sprejme s sijočimi	A
ne dela, nebeška stavba se ne vzpenja več v	nebo,	kakor bi se morala, kdo naj gradi v vojskinem	A
kot petsto let zastaja in se spet dviguje pod	nebo,	vse od tistega trinajstega aprila, ko so začeli	A
spomina, od takrat se dviguje kamen na kamen pod	nebo,	pade s svojimi že zgrajenimi oboki, stolpiči	A
sonce na nebu, veliko sonce in ponoči jasno	nebo.	Svetnik je bil takrat velik, še večji kot zdaj	A
nogami in nad seboj je čutila modro, jasno, nočno	nebo.	Potem je daleč spredaj, ob poti, ugledala črno	A
sneg, kakor svetla mesčeva noč nad zemljo in	nebo	nad njo. . . . Ko se je makolski župnik	A
dvorišče. Tam je stal in nekaj je zatulil v	nebo,	takrat pa je na dvorišču strahotno počilo, da	A
umrle konje in bolne romarje, ugledali so modro	nebo	v bližini Sredozemlja, potovali skozi topla	A
jesen, veje golega drevja so štrlele v sivo	nebo	- sprejeli z velikimi častmi in slovesnostmi	A
pramen svetlobe pušča za seboj na svoji poti v	nebo.	Ves nebeški obok zdaj migeta, od hriba do hriba	A
grmadi, poklekne na poleno, povzdigne obličje v	nebo	in v domačem jeziku in s takšnim glasom, ki	A
slame v hlevu, Janeza, ki bo plezal tja gor v	nebo,	Anko, lepo Ankico in njen obraz, ki bo otrpnil	A
Verjame se, da so na ta način ljudje odhajali v	nebo	že mnogo poprej, po Jakobovi lestvi...Neka slika	A
pustolovščina. Mehika ni Miramar, tam je drugo	nebo,	druga zemlja,druge živali in ljudje.Vendar je	A
še bolj zadaj, še bolj zgoraj je temneče se	nebo,	nevihta prinaša v topli popoldan še več vode	A
tišina brezčasja, da umolknejo voda, veter in	nebo,	v mestu, ki se imenuje Ljubljana, jih prvičopazijo	A
pod levim bokom, . / . / stran 5 . / ognjeno	nebo	zgoraj.Belkasto razgibana morska površina je	A
proti Elysian Fields. Takrat, ko se turkizno	nebo	zamrači in prihajajo od vsepovsod osamljeni	A
ko počasi padajo med glave. Leti skozi nočno	nebo,	nekje bo srečal Maldororja. Povsod švigajo in	A
tako gladko, tako opevano, ali naj greš živo v	nebo?	piše srednjeveški pesnik, tale pa teče v kratkih	A
med vrati barov in trgovin in pogledovali v	nebo.	Kakor kakšni ščurki so moleli tipalke ven iz	A
hrbtu in gledal, kako počasi temni neskončno	nebo.	Louisa je nenadoma vstala in zabredla v valove	A
State Building in Macy's, reka luči in svetlo	nebo;	vse je samo kulisa iz nekega studia, kjer izdelujejo	A
topli zrak redčil veter z Atlantika. Svetlo	nebo	je trepetalo nad nemirni lučmi velemesta.	A
mimo neštetih vrat nekam na vrh stolpa, pod	nebo.	Kmalu je začel sopsti.	A
je za hip zaspal. Ko je odprl oči, je bilo	nebo	že povsem temno.Vzpel se je na komolce.	A
ploha. Zasvetilo se je in zabobnelo tja gor v	nebo.	V hipu je bil moker do kože.	A
violine. Ko se je že razlivala svetloba čez	nebo	in so zvezde ugašale, so svatje zapeli srbsko	A
je v deških letih velikokrat ležal, gledal v	nebo	med drevesi, potujoče oblake in poslušal oddaljene	A
razletela na drobne kosce. Jezik se pritisne ob	nebo,	narahlo podrsa po nebu, kakor bi hotel še poslednjič	A
Zazrl se je v črno temo, zbrano je zrl v zastrto	nebo,	kakor bi slutil nevidne stvari.Poslej so se	A
sopara v oblakih diha iz ust in se suklja pod	nebo.	Obleka je premočena, lasje padajo na čelo, na	A
planjavo. Noge se ugrezajo, svet se ugreza,	nebo	razpada.Jata ptičev se vrešče razleti na vse	A
videz spokojno, teža in grožnje nad pokrajino,	nebo	tišči k tlom, glas seže visoko, klicar se umakne	A
vzdignjeno navzgor, z očmi uprtimi v strop, v sinje	nebo,	in tulil neznano melodijo, je roka pri sosedni	A
- Tudi jezik se mi lepi na	nebo,	je rekel Antón. -	A
medtem ko je bajta z vsakim korakom naraščala,	nebo	je pritiskalo k tlom, nobene utrujenosti ni	A
da se marsikatera nizka hišica vzpenja pod	nebo	ali vsaj med krošnje dreves iz istih vzrokov	A
Kadar je bilo soparno, se je spuščal med barake,	nebo	ga je tiščalo k tlom in jetniki so ga morali	A
mrežo golih, črnih jesenskih vej, ki pokrivajo	nebo.	Navpično gor potuje, ko Vili Fink zagleda rdeče	A
motnjavo iz glave. A tudi tam ni bilo boljše,	nebo	je tiščalo k tlom in pod njim galeb s svojim	A
je že bilo, v Grčiji pa imajo še vedno modro	nebo.	Senzacionalne spremembe v rajhovski voditeljski	A
domača gruda, pohorski gozdovi, jasno štajersko	nebo,	ki bi moralo biti, po njegovem, zeleno.Kajti	A
pozimi, je rekel, drugače je zelena in tudi	nebo	mora biti zeleno.Ta domislek mu je zvenel tako	A
štajerske griče, potoke in bistro reko, jasno zeleno	nebo.	Njegovi gibi so se mi zdeli nenavadno okrogli	A
Primitivizem. In takšnim ljudem hoče on	nebo	obarvati zeleno. Tako sem torej spil še en	A
Tedaj sem ugledal strašen ogenj. Vse	nebo	na severni strani je bilo krvavo rdeče.Od vzhoda	A
prostoru, razblinjala zvezde in zakrivala jasno	nebo	za svojimi žarki. Redki oblaki so bili razbeljen	A
se je tresla zemlja in da je vsak premik čez	nebo	potegnjene in kot velikanski organizem utripajoče	A
voskres. Bila so znamenja, ki jih je poslalo	nebo,	in svetloba je nastajala kakor sončna luč, žarki	A
poroča drug časnikar. Od 9. do pol 10. je	nebo	nad Mariborom in Štajersko zažarelo v temnordeči	A
doživel uro groznega razburjenja, poroča tretji.	Nebo	je zažarelo v kričeče rdeči svetlobi, ki je	A
ker je zaradi velikanske ravnine razžarjeno	nebo	čudno osvetljevalo vso ravnino.V Ljubljani o	A
sluha, ker je nad mestom ležala debela megla in	nebo	ni bilo vidno. Gospoda Jakoba Šešerka iz	A
ki je naslednji dan izšel z mastnimi črkami:	Nebo	nad Slovenijo je bilo krvavordeče. 61	A
ibliževati. Vso noč sem imel pred očmi krvavo rdeče	nebo.	Zdelo se mi je, da slišim topotanje neštetih	A
sta bili zasukani in združeni, zdaj je bilo	nebo	spodaj, zdaj ga je nekam neslo in zagrinjalo	A
se obenem razpirala, voda in zrak, morje in	nebo.	Telesna snov se je razveznila ob udarcu ob nepremično	A
politični, kratko malo boj. To je trenutek, ko	nebo	pritiska k tlom, in mi vsi zdaj čutimo, kaj	A
hladna in mokra spomladanska ulica. In temno	nebo	nad njo.Skozi belkasto prevleko, ki jo je naredila	A
tisto svileno ruto. Mogoče misli na svetlo	nebo	nad Palestino, na jeruzalemske ulice, morda	A
večer v noč in so prišle zvezde na razbeljeno	nebo,	je Menahem dvignil oči tja gor in spraševal	A
je Menahem dvignil oči tja gor in spraševal	nebo,	kaj naj stori zdaj, ko je že storil, kar je	A
vodno snov Mrtvega morja, na Masado nad njo, na	nebo	nad Masado.Jaz nisem imel nikogar, ki bi mi	A
rdeče kadi, barva oblake, sije iz zemlje pod	nebo.	To je plavž, je rekel oče, zanj smo dali denar	A
naskok. Kar čez dvorišče in steno in gor v	nebo,	visok kakor visoka peč. Zdaj je bil tako visok	A
spustila kakšna lestev. Ker drugam kakor v	nebo	ni bilo več mogoče. »Lestev?	A
obrnili svoje začudene in hvaležne poglede v	nebo.	In ogenj je buhnil, kot poroča Jožef Flavij,	A
kakor si jih dal Jakobu, da zlezemo po njih v	nebo,	daj nam ognjeni voz, da se kakor Elija odpeljemo	A
čisto tja do konca, kjer se začenja svinčeno	nebo.	Da peša svetloba, reče neka ženska, da bo treba	A
vsa mesta. Ob tem času se dviguje težak dim,	nebo	pritiska navzdol ob zemljo in ob ljudi.Ob tem	A
zdolgočasene poglede, ki so se upirali v oblačno	nebo,	češ spet nepotrebna vaja, njega pa je zmrazilo	A
kakšno karto stavi, je skoraj roteče pomislil v	nebo,	kot da bo od tam prišel odgovor. Zavedel se	A
jih je s tako krčevitostjo pošiljal v jasno	nebo.	Opazoval ga je z zanimanjem, skoraj ni slišal	A
rešen. Ležeč na hrbtu je glasno sopeč zrl v	nebo.	Od nekje daleč je do njegovih ušes prihajalo	A
korak, ko ga je, osuplega, zaustavilo jasno	nebo	brez oblačka, z vročim soncem, ki ga je zaslepilo	A
zlovešči kovinski krsti... Poznavalsko se je ozrl v	nebo	in skušal oceniti, kakšno bo jutri vreme.Moral	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani