nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Skok z Liburnije, poved v sobesedilu:
Oblakasta kupola neba in črnomodra gladina morja sta bili zasukani in združeni, zdaj je bilo nebo spodaj, zdaj ga je nekam neslo in zagrinjalo, zdaj se je nekaj v prsih stopnjevalo, zdaj je bilo srce ujeto v lastno drhtenje, ki je bilo hkrati drhtenje zraka, skozi katerega je letel. Vse je bilo vidno in nevidno hkrati, smer padanja je bila hkratna, navzgor in navzdol, obla obzorja je bila zaokrožena, gravitacija je bila iz tira, enotnost sveta se je zgoščevala in se obenem razpirala, voda in zrak, morje in nebo. Telesna snov se je razveznila ob udarcu ob nepremično morsko gladino.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani