nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
In bolj ko se je posvečala ranjenemu stotniku, že zdavnaj ne več izvoljencu svoje mladosti, bolj se je trudila, da bi zadržala Simona. Čutila je, kakšen nemir divja v njegovi duši, in to ni bil nemir zaradi strašne usode Gvaraníjev, ki jih je Družba izdala, ki jih je izdala katoliška Cerkev, največja in vesoljna in edina, ki ji je pripadal, tudi ni bil nemir splašenega novica in ne široki nespečni nemir, ki hoče razumeti stvari na nebu in na zemlji, ki hoče z notranjimi očmi uzreti novo zemljo in novo nebo. To je bil nemir, zožen na ozko špranjo sveta, ki je videla samo eno: njo in Windischa, nemir, ki se je spreminjal v jezo, kakršno je lahko samo slutila.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani