konj (101-200)

zaslišal hrum vojske, rožljanje orožja, hrzanje	konj,	vpitje častnikov.Mislil je, da bi jim šel naproti	A
so se zarezali klici vojaških ukazov, hrzanje	konj,	škripanje vozov in drdranje koles po tlaku okrog	A
postrojeni vojaki, grenadirji in kirasirji brez	konj,	ob vodnjaku je postopalo nekaj oficirjev in	A
tako blizu, da se je slišalo hrzanje njihovih	konj,	glasne pomenke, videli so orožje, ki se je svetlikalo	A
skozi katera so topotala kopita kirasirskih	konj	in so ponoči z lučmi hodile mestne straže, ko	A
tako lahek, da se še komaj dotika tal, namreč	konj,	z vsakim odrivom zadnjih nog je bil lažji in	A
Močneje je sunil s petami, ko je opazil, da se	konj	spušča proti gozdnemu obronku, tja, kjer je	A
je slišal, tleskanje živih zastav v vetru.	Konj	se je spuščal in Windischa je stisnilo pri srcu	A
da postajata težka oba, on in njegov okrogli	konj,	da postajajo mišice mlahave in da v velikem	A
če od nekod ne bo nanj priletel tudi težek	konj,	ki mora tudi padati, če pada on.Windisch skuša	A
jezdila ženska z nabrano tančico na glavi, drugi	konj	je bil oprtan s culami, posodo in navešen s	A
od kod okrog konjskih bokov in gobcev. Neki	konj	je glasno scal v zmehčano zemljo, nekje je kovinsko	A
velike časti, jedel je z njim in poslal mu je	konj,	mul in oblačil iz brokata, od tega pa grof ni	A
njihovemu plenu. Dobili pa so v tej bitki toliko	konj	in mul, da so se pešaki spremenili v konjenike	A
Andrew Bell Junior High Band, pod kopiti	konj	pa New Orleans, Louisiana. Drugo poglavje	A
in izbrizgavale oblačke sline. Kot prhajoč	konj	se je ustavil pred njim, vendar je naprej tekel	A
prostora. Trava mu je segala do pasu in spuščeni	konj	je bredel skoznjo kot skozi morje.Oči je imel	A
okno. To je bil debel, mesnat, star, zelo star	konj	z nabreklimi žilami na bokih, z modrimi okroglimi	A
se mu je preneumno vse skupaj, ta groza, ta	konj,	zelenkasto okno s križi, on na preprogi, v tuji	A
ki bo ustrelil jelena; tudi na ušesih je imel	konj	drobne modre žilice, neslišno se je premikal	A
premikal sem ter tja po prostoru, velikanski	konj,	privid iz otroških let.Usta je imel polna te	A
Državnem mostu se je čisto blizu mene splašil	konj,	ki je vlekel kmečki voz.Vzpel se je na zadnje	A
nedeljsko oblečeni kmet zelo boji svojega konja.	Konj	pa Fedjatina.Šele pozneje sem se spomnil, da	A
Fedjatin po zunanji strani pločnika in da se je	konj	splašil, ko smo prišli vštric z njim. V hotelsko	A
pa se je spravil še k scanju. Scal je kakor	konj.	Ko je odnehal, je imel trebuh še vedno napet	A
po grlu. Bolničar je njuhal bel prašek, kot	konj	je vlekel noter tisto belo svinjarijo, nozdrvi	A
provokacije. Po razmisleku je poklical - beseda ni	konj,	in dokler se lomijo le besede, se da še vse	A
kaplani gospoda vezovat. Poln hlev sem imel	konj,	in velika pojedina je bila pripravljena. »Na	A
Tone, da midva tega ne umejeva? Pri nas nimamo	konj,	in to žival je gotovo treba v strah prijeti	A
nametani; od vseh strani so mahale noge z voza.	Konj	je prskal in praskal spehan in spenjen po klancu	A
srečala ne bosta nikogar, in pot se prikrajša.	Konj	je začel prhati. »Ti, Rožman,« je dejal Bric	A
je dejal Bric, »to ne pomeni nič dobrega.	Konj	čuti kakšno nevarnost ali pa nesrečo.Konj ne	A
Konj čuti kakšno nevarnost ali pa nesrečo.	Konj	ne pohodi nalašč nobenega človeka, mimo mrliča	A
mu je odpel komat,« je dejal Rožman, ko se je	konj	ustavil.»Bric, stopi dol in poglej!«	A
Surovega moža se je bala tudi živina.	Konj	je skakal in prhal, kadar je prirjul gospodar	A
konja k ranti in sname en lac z branovleka. »	Konj	se bo prehladil,« je dejal hlapec, »ker je ves	A
sklonil, da bi nataknil lac, in vpil, da naj se	konj	prestopi, je udarila zbegana in razjarjena žival	A
»Ali ti je slabo?« »	Konj	me je usekal,« je dejal Gašper. »Za koga naj	A
Grozno se ga je prestrašila. »	Konj	ga je udaril,« je dejal Bric. Gašper se je silil	A
»Krava, svinja!« v tek, v dir, v skok. Oba,	konj	in jezdec, sta precej trpela pri tem vežbanju	A
je vpila Liza, naj nikar ne jezdi v potok;	konj	bo legel, in on se bo zmočil. Janez, ki je ni	A
nisi poslušal, Janez!« je tarnala Liza. »Ta	konj	leže zmeraj v vodo.Pojdi k nam in obleci Andrejevo	A
pomisleke, da ima stvar tudi svojo nevarno stran;	konj	se lahko poškoduje, pregreje, prežene, voz se	A
popraševali skrivaj, kje bi se kupil pripraven	konj,	koliko bi stala kočija; dekleta so hotele vse	A
boljše volje od gospodarja Ivana. Par lepih	konj	je pripeljalo iz klonice pred velika vrata omnibus	A
»Pismeno nisem prepustila nič, beseda pa ni	konj.	Jaz sem obljubila Ivanu, da dobim hišico in vrt	A
slišali. Saj bi bil rad napregel Gričar tudi par	konj,	da bi odpeljal Cilo tako daleč, da bi je ne	A
»Nikar, nikar!	Konj	bi se začel plašiti.« »No, dobro.	A
dobro znano kakor nama.« »Ali ne bomo pognali	konj?	« meni črez nekaj časa spet Lazar. »Ne; trdo	A
vrnili in polovica sovražnikov je stopila s	konj	in peš napadla Vitovčevo trdnjavo.Grozno so	A
drzoviti, in marsikakega jezdeca je le hiter	konj	rešil iz njih rok.Že so sovražniki omagovali	A
sam vzel nase. Joštu pa je prihajalo vroče in	konj	mu je šel vse prehitro.»Kaj pa, če nas kdo napade	A
ni doma in da ima Vitovec le kakih petdeset	konj	pri sebi, toda teh nam je bilo dosti in zdaj	A
stali v živem razgovoru ali pa hodili okrog	konj	in blaga. Kraj ceste pa je stalo kakih deset	A
jezdili njih hlapci, katerih vsak je vodil po več	konj	za rabo svojih gospodov.Za vojsko pa se je vrstilo	A
so ga hoteli ustaviti. Njegov meč in krepki	konj	sta si naredila pot.V brzem diru je puščal za	A
nazaj proti gradu. Jezdeci pa so poskakali s	konj	in skušali pomagati ranjencu. »Gospod Filip	A
besno meščanstvo. Tam se je zgrudil Lazarjev	konj.	Brž ga je razjahal in zgrabil z obema rokama	A
v gorenjem koncu, ustavita se in poskačeta s	konj;	župan pa, ki je tudi slišal otroški krik, hiti	A
kakor siv oblak proti vasi; niti konjikov niti	konj	ni bilo videti iz prahu, čule so se le trobente	A
ritmajstru in lajtnantu, ki sta poskakala s	konj,	in ju ponižno pozdravlja.Nista ga sicer razumela	A
zavili za cerkev, poskakali so tudi huzarji raz	konj	in prisežni možje so jih jeli deliti po hišah	A
roko v zadnji pozdrav in kakor blisk ga odnese	konj	v vas. Tu so stali pred cerkvijo huzarji vsi	A
igre spozabi, pa zarezgeta in poskoči kot mlad	konj,	ki še ne pozna ojnic.»Extrem auftollen und	A
Živali so zdivjale in bežale v gozd. Rezgetanje	konj,	mukanje preplašenih volov in krav je bilo slišati	A
videti je bilo, da se bo zgodilo tisto najhujše.	Konj	je preskočil ograjo, se zapodil med svinje in	A
je spregledal zvijačo in ugotovil, da je bil	konj	slep. Mimo njih in mimo cerkve hodi	A
jermenje. Oprava, ki je bila le še spomin, kajti	konj	je šel iz hleva že pred leti.Večji del hiš je	A
pes, pod drevjem natovarja vreče, medtem ko se	konj	steguje v travo in ponegoduje z repom.Ni treba	A
ponegoduje z repom. Ni treba njegovih bistahor in hi,	konj	sam ve za opravila in postanke, sam določa dolžino	A
konju vrečo s krmo, lucerna s slamnato prilogo,	konj	je začel zobati, potoček se je spotikal tod	A
na skrivnostno črnem polju me je čakal divji	konj,	ki me bo stisnil v kot s svojimi kopiti, če	A
navznoter ali navzven. Globoko spodaj je šahovski	konj	izpregel, ni ga bilo več, dvorišče je bilo prazno	A
da je kladivo in nakovalo pri rokah, ako se	konj	izbosi ali če je kaj drugega treba, da se podstavi	A
da sta se kos za kosom razdrobila jezdec in	konj.	Med vrsticami svetega, zaradi te stvari zelo	A
pasel po njih košenícah, ker je bila trava in	konj	oboje enako. Doktor Pipec.	A
vam je svetnik prvemu pokazal! Saj beseda ni	konj!	Kako se moremo kaj poméniti, če grmečega	A
švignila na travo prav pred načelnika, čigar	konj	se je preplašen vzpel, kar je spravilo jezdeca	A
neustrašljivost in dobro voljo. »Ta prokleti	konj,	da se preplaši takšne neznatne živalce!No ...	A
s svojim kljunom hrani in brani.« »In vsak	konj	k sebi grebe seno.Važen in težak posel imaš	A
lahko koristiš, ako hočeš biti vesten.« »Dober	konj	tudi brez ostrog dva plota preskoči.« »Gotovo	A
osvežila, udušljiv, svinčen zrak je pritiskal nanj.	Konj	je otepaval z gobcem, repom in zadnjima nogama	A
plaval po zraku, nego jahal po zemlji, čigar	konj	se je jedva dotikal tal, tako vneto je bežal	A
Da se ogrejem, poženem malo ‒ oprostite! Vaš	konj	se z mojim ne bo mogel kosati.«Približal se	A
Krivopetić, Grbonog, vsi, vsi. ‚Človek se v muki,	konj	na poti spozna,’ je rekel Krivopetić.𠆭obri	A
Tam je naložil polen, kolikor jih je prenesel	konj,	in še sam je vlekel vejo za seboj.Ko je to opazil	A
izhojena, zato jo je le s težavo ubiral otovorjeni	konj.	Počasno je rila karavana naprej.	A
sedel molčeč in zamišljen. Ko pa ga je njegov	konj	začel cukati za rokav, hrzati ter kopati s prednjima	A
kolo, ki hitreje teče pod njim nego najboljši	konj.	‚Opravek bom dobil, da pojdem v mesto, če ne	A
v duši je Vilarju zbudil domovinske pesmi.	Konj	je čilo bežal, kakor da se naslaja ob bistri	A
kofeinom po ščegetana obrazotvornost, liki iskri	konj	pod ostrogo, spočele so se krasno vezane besede	A
okrožju plača za enodneven najem dveh tovornih	konj.	Točno ob dveh popoldne so se izletniki sešli	A
konja prav takrat, ko so oni prijahali. Katičin	konj	se je splašil Bobojedčevega konjeta ali pa meha	A
hanom so zavili s poti na tratino, stopili s	konj,	jih privezali k grmu, jim nasuli zobanja.Sedli	A
božjih darov nič ne zaleže, človek se mora kakor	konj	počasno dotrda najesti, potem pa mirna Bosna	A
Kaisersheimbovi ulici pred Hrenovim stanovanjem stopili s	konj.	Vrata na vrt so bila že zaprta in Vilar je moral	A
brezplačno do debelega morja in nazaj, toda glej, moj	konj	se je zbosil.Preden ti jutri vstaneš, moram	A
Dvignil je roko ter moško vzkliknil: »Bog navede,	konj	nanese baš junaku pred dvor!«Okrenil se je k	A
Hitro je pokril zemljo z vlažno odejo.	Konj	je v metežu naporno ubiral pot in se pehal,	A
Tu ni nič čudnega. Duškal sem v gostilni, moj	konj	pa pod pristrešjem.V sili si ga je kaludjer	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani