konj (501-600)

izpustil ter mu v hipu stal ob strani. »Lep	konj	je vreden premoženja!« »Lep konj, pa	A
»Lep konj je vreden premoženja!« »Lep	konj,	pa dober svet,« je dokončal Luka in se obrnil	A
Ruskem, kjer in ko je bilo zasulo celo čredo	konj,	mejtem ko se je Jerica trudila, da posluša Anžeta	A
zaspana, nikakor mogla razumeti, kako bi bil	konj	rekel rimskemu cesarju, da ne bo daroval malikom	A
rosnih polj meglic, to je trudnih	konj	sapica; z Bogom draga moja mati,	A
z grada jim hiti naproti. Pa se Bredi	konj	spotakne, sedlo se mu s hrbta zmakne	A
Potem sem prišel na Peč. Pa tu ni	konj.	Zato ni za me.	A
Jerica, kadar bom imel tisto hišo in hlev poln	konj,	pridem po‐te na Peč in te vzamem s seboj.«	A
je bila ognila Katrica, in je videl, da mu je	konj	ves penast od dolge ježe po ovinku v Volče,	A
ostrmel. Od Tolmina doli je gonilo dvoje iskrih	konj,	upreženih v lahek voz.Kakor da v vozu stoji	A
vikar in čustvuje s solzami v grlu: »Neža,	konj!	Hlapec ti ovčarski!	A
«	Konj,	ki je nagajal, je povzročil, da sodnik ni mogel	A
Bilje, Rubije in Gorico, kolikor more mož in	konj	nositi ali, če je potrebno, voziti, kar smo	A
šestdesetimi konji, kar nas je veljalo brez oskrbe	konj	in mož 60 gl., dasi nismo postavno prisiljeni	A
zgodilo Matiju Jugu niz Sela, ki mu je bil	konj	zaradi dolge poti ohromel, pa mož ni mogel na	A
zvlečeš en . / . / stran 169 . / krat s parom	konj.	Ko zvoziš seno pa žito, pojdeš za veliki šmaren	A
mladega grofovega blagajnika. Ljudje viknejo,	konj	skoči.Jezdec zavpije zmagovito.	A
Presunljiv krik se razleže.	Konj	zdirja proti Ušniku, dirja divje skozi Čiginj	A
Munih je napenjal vid. »Petnajst	konj	bo splaz,« je rekel nato, »dvakrat toliko jih	A
gledal v daljavo in dejal: »Obstali so pa s	konj	poskakali.Bi rad vedel, kaj bo zdaj.	A
Rekel pa sem jim: Vi konja glejte,	konj	ne bo vas...No, saj veste, Pram je bil na eno	A
Hoteli so razveljaviti prodajo, češ da je	konj	slep, pa sem jim rekel:Saj sem vam povedal,	A
povedal, kakšno napako ima! Vi ga morate gledati,	konj	vas ne more, ko je napol slep...« Pri	A
in muhastega Miška. Fuks je bil močan delovni	konj,	Miško pa napol tekaški, napol delovni konj.	A
konj, Miško pa napol tekaški, napol delovni	konj.	Pri oranju in vseh težjih delih sta bila vprežena	A
znal v zapravljivčku steči kakor pravi dirkalni	konj.	Bil pa je sila muhaste narave.	A
ne leži kje kakšna poginula žival. Včasih se	konj	ni hotel premakniti naprej samo zaradi prevelikega	A
moji krivdi zlomljeno oje zapravljivčka. »Še	konj	drži s teboj!« je dejal ata čez nekaj dni, ko	A
žrebe. Vesta, ob ovcah pasem tudi po nekaj	konj	in žrebet.Tako ovce kot konji pa imajo vsak	A
predoru. Zamolklo je zazvenelo vselej, kadar je	konj	s kopitom udaril po tlaku.Tema bi bila, da ni	A
Trudni sopihajo mimo naju in ječé, da se prične	konj	plašiti, in da ga le iztežka pomiriva s profesorjem	A
Drugače, mi Hercle!« »Sedaj se mu vrne tudi	konj	s prtljago,« zastoče pater major.»In meni bi	A
dejal sem mu dvakrat in trikrat, oglej si konja,	konj	ne more ogledati tebe!In res ga ni mogel, ker	A
Ali je res govoril, da si oglej konja, ker te	konj	ne more ogledati?« »Tako je bilo!« zaihti tožnik	A
doma!« Oskrbnik je zategnil uzdo, da se je	konj	spel pod njim. »Ha, ha!« je izpregovoril nato	A
v katerega je bilo vpreženih šestero krasnih	konj.	Ob cesti so se gnetle množice ljudstva, ki so	A
Porfirjevič?« »Izgovori se,« je del oni, »da te je	konj	v hlevu pograbil za prst.Če me kdo vpraša, mu	A
ostal je sam ter zamišljen dovoljeval, da je	konj	počasi stopal po pesku.Morda se mu je tedaj	A
iz katerih mečete sedaj pene kakor raztogočen	konj,	ki se brez uspeha upira ostrogam, tičečim mu	A
srcu. Pograbil je za uzdni povodec, da se je	konj	pod njim spel kvišku.Bledi obraz pa je obrnil	A
klobuku frčali z glav. Najbližji so poskakali s	konj	ter z globokimi pokloni osuli vladiko, da bi	A
In ravno tik mene pod bregom se je izpotaknil	konj	s kopitom ob kamen, da se je jezdec prevrgel	A
danes imam iti na Turjak; pazi, Cesare, da bode	konj	prav osedlan!Kaj hočejo gospodje sedaj, ko bode	A
prehiteti brezbožnika, kateremu se je morda	konj	že sedlal, ki naj ga ponese jadrnih nog do strmega	A
gotovo tiči tudi tu ženska vmes! Da bi se mu	konj	prevrnil po skalnatih potih in da bi si ta bastard	A
peljali v sprevodu pet prav krasnih turških	konj,	pokritih z dragocenimi šabrakami.Za tem se je	A
nadvojvode; 3. šestindvajset nadvojvodovih jezdnih	konj,	krasno pregrnjenih; 4. šest cesarskih ‘hačirjev	A
hačirjev’; 5. šestindvajset cesarskih jezdnih	konj,	istotako krasno pregrnjenih; 6. cesarjev dvorni	A
kaj čem, ko sem ves gobav in bolan, kakor star	konj,	ki solze toči, če se mu še toliko ovsa nasuje	A
danes - Ravno v tistem hipu spotaknil se mu je	konj	ob kamen sredi pota.S kopita odletela je podkev	A
Če ne - bodete hudiča gledali!« »Sončev	konj	je tukaj,« vprašal je Tinač ponižno, »ali ga	A
pred nami, kjer koli so se začula kopita naših	konj.	Da, to so bili boljši časi od današnjih, in nikdar	A
voz, v katerega je vprežen mršav in suhorebrn	konj.	Na prvi pogled se je kazalo, da je to fijakarski	A
Miha, »za gospoda, ne zase, za gospoda!« Stari	konj,	ki je dal povod vsemu temu govoričenju, vonjal	A
Sramoval se je! In sredi vsega pa še ta suhorebrni	konj,	po zunanjosti čisto onemu enak, na katerega	A
na mesto, kjer je stal mladi gospodar. Ali	konj	ni hotel z mesta in, ko ga je starec z vso močjo	A
primernim poklonom približal kontesi, katere	konj	ga je z žarečimi očmi ogledoval in nekolikokrat	A
pot s sedla navzdol. Pri tem je delal stari	konj	neprijetne skoke, da je Bogomir zdaj in zdaj	A
kjer so se kazale luže in črno blato. Njen	konj	pa je premikal elastične svoje ude kakor srna	A
prekoračiti veliko lužo. Ker jo je grofice	konj	premeril z mogočnim skokom, storil je osedlani	A
demokrat?« Z roko je potegnila uzdo, da je	konj	obstal.Obrnila se je k njemu in temno njeno	A
boste, da mi bo zobal oves iz roke kakor star	konj!	« Nekaj satanskega se je razlilo Malcu po ničevem	A
umazan, da se je moralo to prvi hip opaziti.	Konj	in jezdec sta se med potom v mokrem gozdu oškropila	A
Visokem tri pare močnih in dobro rejenih tovornih	konj	‒ ter vselej privlekel nazaj mnogo posode, napolnjene	A
koliko glav živine imamo v hlevu in koliko	konj	za tovorjenje.Moji odgovori so ga prav zadovoljili	A
ki je odnesel življenje izpod kopit švedskih	konj,	ustrelil zadaj v hrbet ter ga pognal s sedla	A
poudarjali, da dva človeka ne potrebujeta treh	konj	in bi torej vsaj enega lahko odstopila, tako	A
Nekega dne je imel Jošt nesrečo, da je padel	konj	pod njim in da ni več vstal.Sebe sva slabo redila	A
je lahno vzdihnila, kar mi ni ušlo. Časih je	konj	stopal hitreje, da se je dekle nehote pritisnilo	A
in najsi nima toliko polja ne toliko tovornih	konj,	kakor imam jaz vsega skupaj na Visokem! Zaklical	A
/ . / stran 17 . / In kadar je premaknil	konj	kopito, lovili so se lunini žarki jezdecu po	A
in zmerom ga je kaj tiščalo. »Čigav pa je	konj,	ki je privezan ob podstrešek?« je vprašal.	A
umaknil v goščo za ržjo. Odondod je zarezgetal	konj.	« »Glejte, oborožen je bil in konja je imel,	A
in se ni nikamor oziral. V vrsti tovornih	konj,	ki so škripali za menihi, je nastal nemir.	A
niso še prišli daleč, pa se je zbosil tovorni	konj.	»Kaj si nisi ogledal podkev, preden smo šli	A
kupčijske misli. Kar ti je v hosti nekaj poknilo,	konj	pod njim je strahóma odskočil in jezdeca skoraj	A
In glejte obenem, ali se ni še kateri tovorni	konj	kam zateknil!« jim je naročil in z vsemi drugimi	A
da bi malo podražil tole Ljubo, pa je zunaj	konj	zapeketal in prhnil na dvorišče.Trlep se je	A
kako zameril in zapravil meniške pomoči. »	Konj	se mi je spotaknil, nemara si je pretegnil kito	A
pa ni nič, ko so pred Trlepovino poskakali s	konj.	»No, zdaj mi pa povedi zvedke in novice!« je	A
»Vso pot sem dirjal.	Konj	je dober.Kaj dosti več ko eno uro nisem potreboval	A
mu ušla iz spomina. Vsi hlevi so bili polni	konj,	dvorišče in povsod pa natlačeno oprod in suličarjev	A
neradi, vendar ponižno pozdravljajo z njiv,	konj	se z repom, gobcem in nogami otepa brencljev	A
spet kónjiki. Žvenket orožja, peket in rezget	konj	pa hrušč in trušč ljudi in živali so se zlivali	A
se bližali v počasnem teku. In ne človek ne	konj	ni dal glasu, le tla so grozotno bobnela od	A
razdivjanih ljudi, žvenketu orožja in rezgetu	konj	so v metežu in tepežu upognili središče Urhovcev	A
zagnal tja; za tren oči je še videl, da je lastni	konj,	oplašen in pobesnel, do grdega pomezgal Hartvi	A
dotekel, da bi mogel udariti, pa se je Majnhalmov	konj,	v vamp zaboden skoz in skoz in omamljen od udarca	A
ne da do sebe, kar svojo tišči, kakor trmast	konj;	še sramota, ki se je lani razodela, ga ne obrne	A
še stali vozovi. Voznikom se je škoda zdelo	konj,	da bi jih mučili po vročini.Pred nočjo jim je	A
stoji in od bridke ljubezni drhti kakor kurji	konj	na vilicah,« se je menih lotil še tretjega.	A
že prehlajen in sem kašljal kakor nadušljiv	konj,	sem bil izteknil okroglo, prikupno kuharico	A
brneči odmev se je lovil s šepetom zelenih bukev.	Konj	je hrzal in nemirno bil in kopal črno zemljo	A
oblake in na Kum. Tam se onegavi s hudičem samim,	konj	se nekako razbrzda in je spet človek in vidi	A
jo moli velik grešnik. Uho mu je ujelo prhet	konj.	»Kaj je?	A
zavred in se odpravil po meniškega zdravnika.	Konj	je bil lahak; spočit, kakor je bil, je še dosti	A
Turk to pot prizanese.« »Dokler kopita turških	konj	ne bodo bíla zemlje v gorenjih, nemških deželah	A
Kopič se je molče smehljal; še upehal se ni,	konj	pa se je upenil. Iz hiše je stopil gospodar	A
se strahoma ozira. Kopič hodi spred, da se	konj	ne plaši.»Kaj je pičilo gospoda, da otima tlačanke	A
Gabra, Žubine, Zagorice in drugih vasi: rezget	konj	s Témenice in iz Doba; meket hribske in krajinške	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani