nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Letel je čez leuthensko močvirje, čez reko, čez goreče ulice mesta, ki jih je vžigal njegov samokres, daleč spodaj so ležala sredi mestnega trga trupla sovragov, ki so jih poteptala kopita njegovega konja, pokončali švisti njegove sablje, ki jo je vihtel v drugi roki, v roki, na kateri je bila srajca zavihana do komolcev in je ročaj sablje ječal od silnega stiska njegove dlani, napetih mišic, ostroge so samo nalahno dregale v konjski trebuh. Močneje je sunil s petami, ko je opazil, da se konj spušča proti gozdnemu obronku, tja, kjer je molče stala velika množica pruskih vojakov in so nad njihovimi glavami tleskali živobarvni prapori. To je bil tudi edini zvok, ki ga je slišal, tleskanje živih zastav v vetru.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani