konj (601-700)

in močna.« »Velika je res, neumna pa kakor	konj	in tudi že starikava; vse tisto obilno, kar	A
Ljubljano. Druščina je bila tolikšna, da za vse še	konj	ni bilo zadosti in da sta si jih morala izposoditi	A
tudi nas dosti?« Suličarji in vodiči tovornih	konj	so se mirno pogovarjali, nobenega napada se	A
se bo potlej vse popoldne ubilo s snaženjem	konj	in opreme.« »Da, in tako ne boš mogel precej	A
je tako izučen, da nikamor ne gre od drugih	konj.	V Hrvatiji se je od čete utrgalo nekaj jezdecev	A
bojijo. Tudi zdaj so brž pobegnili nazaj, moj	konj	pa za njimi.A jaz sem kakor po nerodnosti omahnil	A
ustavili skoraj vštric Gabrovcev in poskakali s	konj.	Eden izmed njih je ostal pri konjih in jih vse	A
Komaj je dobro prišel v goščo za hribom, je	konj	dvignil ušesa in se spotaknil.Iz grma je skočila	A
bila, če se ne bi bil urno nagnil nazaj in če	konj	ne bi bil malo odskočil.Tako je težki kol zadel	A
samostan. Sto in sto kónjikov je poskakalo s	konj	in zagrmelo v cerkev in v meniško bivališče	A
In so šli. Peš; tudi Trlep;	konj	bi jih izdajal z rezgetanjem. Oborožili pa so	A
iskalo Ančko. Uzda se mu je v roki rahljala,	konj	je trudno kopitil po kotanjasti cesti. »Kaj	A
konja v trebuh, da so mu čreva ven šinila.	Konj	pade z generalom, oditi ni več mogoče.	A
ki ga bo namesto nekdanjih volov in sedanjih	konj	vlekel traktor. ZASKRBLJENO KOLIŠČE Goščave	A
tolarjev prineseš meni, vse drugo je tvoje,	konj	je vreden več kot trikrat toliko.Dobro pa jahaj	A
v Ljubljano,« reče oskrbnik Poljak, »precej,	konj	je spočit, posebnega opravka nocoj nimam, jutri	A
godrnja jezno Urh ter udari po suhih rebrih svojih	konj	in zdrdra z vozom navzdol proti Radomljam.	A
ponavlja glasneje svoje vprašanje. »Dober	konj	je, dober, jaz ga imam rajši ko serca.Pa tudi	A
Peharček, ali imaš konja napasenega?« »Bogme,	konj	je dober, sit ko stopa, ravno popred sem mu	A
nikomur napósodo dati: ne žena, ne pipa, ne	konj.	Pa ker ima moj serec že stara rebra in je že	A
bukove gozde, precej velik vinograd, osem parov	konj	in celo čredo rogate živine ‒ in to je bilo	A
jezdil. Imel je veliko batino v roki in, ker je	konj	počasno stopal, usipaval ga je neusmiljeno prek	A
več živali ko dva repa, ena krava in mlad, lep	konj	v hlevu. Na majhne kosce razdeljene in z raznimi	A
skopi, a drugič imajo le voli za vozno živino,	konj	in voznik ‒ en sam je bil v vasi ‒ oj, to bi	A
sani po cesti. Vprežen je bil majhen, suhoten	konj,	na sanéh pak je sedel kmečki voznik, za voznikom	A
v konjskem boku in kakor strela je klopotal	konj	po poti dalje in dalje. II.	A
Zagledal je Rojarjevega konja najprvo. »	Konj!	Šent me naj potiplje, če ni tudi kak človek	A
Zopet je bilo vse tiho v samotnem gozdu. Le	konj	je oddaljen mirno travo mulil ‒ ne vedé, da	A
sapi. Pred njim se je v travi pasel velikanski	konj,	katerega je mož z nekim dopadenjem gledal, kako	A
sta dva popotnika, eden na konju, drugi peš.	Konj	je gazil sneg v celo in spehan je koracal drugi	A
vzdignil, tedaj sem se jaz toliko odmaknil, da ni	konj	v jamo stopil, in tačas ga je malo mesec obsijal	A
brzih peta in to se je zgodilo, kajti kakor	konj	se spusti čuvaj ob hišah v dir. Tisto uro se	A
katerem je bil uvezen grb Auerspergov. Nedaleč od	konj	je na deblu slonel mlad mož, v žamet oblečen	A
ker ji je velikan usta tiščal. Šele ko je	konj	z jezdecem in njegovim lepim bremenom oddirjal	A
ki je kuhal, in oba koračita mimo koščatih	konj	in oslov, ki so po navadi ciganom tovore prenašali	A
»Bodem, oče! In	konj	bo moj, si rekel?« odgovori mladi. »Ti ga boš	A
mahne, da cigana kri zalije in zgrne se na tla.	Konj	zdirja na dvor.Hlapci pritekó na krik malega	A
od gospoda povelje, da se pripelje nekoliko	konj	s pristave, da se ogledajo sedla in nabrusi	A
za pasom. . / . / stran 27 . / Ravno toliko	konj,	majhnih, grivastih mušic s privezanim sedlom	A
hlapca predramijo iz straha, bili so že vsi s	konj	in povezani. Zlasti se je bil gospod Peter prestraši	A
pomagaje klicati; vendar ciganje naglo poskačejo s	konj	in oba kmeta sta ležala pri tej priči prebodena	A
konjiče, kateri so, dasi manjši od vojnih grajskih	konj,	ki so jih jezdili kozjaški hlapci, vendar veliko	A
da so to Turki z glavó in petó. Poskačejo s	konj,	privežejo jih k plotu in gredó proti skednju	A
požene svojega konja, tako da tudi duhovnikov	konj	poskoči in dolgi otepki duhovnikove črne suknje	A
odgovori, da ne ve, kje je. »Ukažite, da se moj	konj	osedla.Hočem précej oditi iz te odurne hiše	A
iz niča prislužil konje in voz, in vsega, ne	konj	ne voza, ni imel kam postaviti, pa vendar ni	A
vozarja.« »Bom prosil, dokler ne bom imel svojih	konj.	« »O, hudimana, korajže ti ne manjka.	A
ponudil Cenek, ki se je silno rad sukal okrog	konj,	očetu v veselje. »Si še premajhen.	A
pasti vso živino. Podlipnik, ki svojih vprežnih	konj	ni pasel, konj za tri parizarje. Drugi dan je	A
Podlipnik, ki svojih vprežnih konj ni pasel,	konj	za tri parizarje. Drugi dan je ukazal Marku	A
Prav je.« Med rezgetanje	konj	se je vmešalo togotno, na boj izzivajoče ruljenje	A
odhodnico, pa tako ali tako ni nikoli pasel	konj	v raševini in coklah, da se je ločil od drugih	A
coklah, da se je ločil od drugih pastirjev.	Konj	je konj; kje za njimi so voli in krave in drobnica	A
da se je ločil od drugih pastirjev. Konj je	konj;	kje za njimi so voli in krave in drobnica.	A
vidita, kadar ni megleno, Ljubljana in Krim.	Konj,	ki je zvlekel prazen voz na Krniški vrh, je	A
preklinjal kirasirje, ki mu niso dovolj tiho vodili	konj	čez prelaz. Polkovnik je preklinjal, kirasirji	A
bojazljivci in babami. Tomažu se je nastopil	konj,	da je moral zaostati. Skozi grmovje je videl	A
Ni zastonj klel in ni zastonj molil. Zadnji	konj	je zginil za ovinkom.Takrat je tudi Tomaž stopil	A
prelomil svojo obljubo glede lastnega parizarja in	konj,	s katerimi se je zarekel, da bo pri peljal pred	A
Pokljukarjev Ravs ni zalajal. Nekaj	konj	je stalo med tamori.Dimasto smolno so zadišale	A
konja, ga odpeljal in privezal. »Le navadi se	konj,	če misliš k vozarjem,« je zaklical za njim konjar	A
in stremena, žrebcu razposajenemu: »Da bi me	konj	strahoval!« Marko se je bil razvnel.	A
je švrknil žrebca pod vamp in zategnil, da je	konj	z vsemi štirimi naenkrat odskočil. Marko se	A
Marko,« je povzel Tomaž, »si misli: Več tisoč	konj,	tesno drug ob drugem.In tam na oni strani spet	A
ob drugem. In tam na oni strani spet tisoče	konj,	tesno drug ob drugem.In na vsakem konju močan	A
sta se oglašala in kobili. In vseh šest parov	konj	na dvoru je dvignilo glave in so veselo porezgetavali	A
če ne bo Cena zavpil nad njim, ker ne izprega	konj.	Podlipnik pa je bil dobre volje in jih ni hotel	A
voziti po strašno strmih klancih navzdol, ker ni	konj	vso noč nikoli več pognal, ampak jih samo ustavljal	A
je vsul Joža žrebcu v korito in medtem ko je	konj	hrampal žito, je Marko konja sedlal. Podlipnica	A
pa je vsega prevzela misel, da vodi dva para	konj	in da cvrka za njim naložen parizar.Nič ni videl	A
konja, preskočil leso in odbil zgornji krajnik.	Konj	je bil tako razpenjen, da je bil bolj podoben	A
Na fuksa so pozabili. Razpenjeni	konj	je zašel k vodnjaku, prepodil stržka, ki je	A
je moral prijeti za končnico. Najlepši par	konj	bi bil rad dal, če bi žena imela vročino, namesto	A
pripeljal žrebca na dvor. Še premaknil se ni	konj,	ko se je Marko pognal v sedlo, nikar, da bi	A
pomislil Marko, nategnil vajeti, da bi se mu	konj	ne spotaknil, napel pištolo in pripravil spet	A
njo. In je povedal Tomaž, da ne bo več pasel	konj,	da se je naveličal, in da mu jih tudi treba	A
besede. Če jaz rečem, da drugače ne zdravim več	konj,	ga bodo kmetje hitro prevpili.« Marko ni vedel	A
šarža, med vozarji pa lahko avanziraš do svojih	konj	in do svojega voza.« Konje je nato prepustil	A
odmaknjen, da ni jemal hiši sonca, hlev za tri pare	konj	in kar je treba krav in prašičev pri hiši.	A
rogom krvavi. Zato je baron Jošt Turen ukazal,	konj	ne priganjati, in jezdili so prav počasno.Kjer	A
jamejo razbojniki odpravljati. Kolikor je bilo	konj	v hlevih, vse osedlajo in se pripravijo za odhod	A
njimi odidejo tudi tisti, ki so morali brez	konj	peš bežati. V bližnjih vaseh se jamejo luči	A
pražnjo obleko opravil, kajti gledaje, če je	konj	prav naprežen, zapenja si še goste posrebrene	A
peljati, trene z vajeti in kakor blisk šine	konj	z lahkim vozičem po gladkem potu proti cesti	A
ipovedovani. Razloček je bil samo ta, da je bil drug	konj	vprežen in da je pri vozu stal v delavni obleki	A
četrti postaji že nismo imeli več ko trideset	konj	živih.Kapitan naš je spoznal, da ni mogoče mu	A
Čez dan mi nekdo kokoši s kónj ukrade. En	konj	mi od lakote in žeje tako oslabi, da ga pustim	A
tal, da sem do nekaj kapljic prišel, katere je	konj	klečé mogel posrebati. Naslednjo noč zakurim	A
ostati in umreti. Smilil se mi je in, dasi je moj	konj	od slabosti komaj noge prestavljal, posadil	A
svoj dom videl! Koračil sem zopet sam brez	konj	in brez vsega naprej po sne gu in mrazu.V sredi	A
na tir. Vse se je godilo tiho; dirjajočih	konj	ni bilo čuti in sani so brez glasu smučale po	A
naložil, ako je bilo le prostora dovolj na vozu.	Konj	pa ni prepregal; morali so do Borja. Danes sta	A
je stal, ali bolje, upiral se je suh, koščen	konj	mučnim poskusom svojega jahalca, da bi ga spravil	A
jahalca, da bi ga spravil čez most. Bodisi da	konj	sploh ni rad zaupaval svojih kosti lesenim mostovom	A
krčevito stiskal mu pete ob život, pa zaman;	konj	je jel po rakovo stopati nazaj, in ker je bil	A
Ko bi ne bila cesta tako ledena in ko bi bil	konj	na ostro kovan, spravil bi ga bil pač čez most	A
je zaupal?« . / . / stran 39 . / »Izvrsten	konj	je to!« odgovori Megla, »ko bi le časi kaj ovsa	A
Megla, »ko bi le časi kaj ovsa videl! Kurentov	konj	je!« »Kupite mu ga vi za plačilo, da vas tako	A
/ . / stran 31 . / DOHTAR KONEC IN NJEGOV	KONJ	Zanimivo ni niti z zgodovinskega niti z leposlovnega	A
kakor bi premišljeval, kje bi se dobil tak	konj,	ki bo ugajal zdravniku. »Morda bi vi?« omenil	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani