župan (101-200)

mu hiti zlodej naproti ZLODEJ: Gospod	župan,	o gospod župan, pozdravljeni od srca! Pozdravljeni	A
naproti ZLODEJ: Gospod župan, o gospod	župan,	pozdravljeni od srca! Pozdravljeni!	A
Pozdravljeni!	ŽUPAN:	Ah da, pozdravljeni! ZLODEJ: Čemu ta vzdih	A
ZLODEJ: Čemu ta vzdih in ta pogled, gospod	župan?	Peli bomo nocoj in pili in plesali, kakor se	A
pili in plesali, kakor se ob svatbi spodobi!	ŽUPAN	ves slab, kakor povaljan: Peti ne znam, ne	A
ZLODEJ: O!	ŽUPAN:	Prišel sem, ker sem moral priti. DACAR pomežikn	A
duri v ozadje in napravi luč na verandi	ŽUPAN	v sveti jezi: Kar molči, ti gobezdalo, do	A
Odreši Bog, odreši to dolino šentflorjansko!	ŽUPAN:	Odreši jo! VSI: Odreši jo!	A
Pozdravljata po vrsti PETER županu: Gospod	župan!	Konec vseh bridkosti, konec vseh zamér!	A
Objame ga.	ŽUPAN:	Bodi! JACINTA ki ji je župan poljubil roko	A
ŽUPAN: Bodi! JACINTA ki ji je	župan	poljubil roko: Pozdravljeni! PETER dacarju	A
O botrica!	ŽUPAN	pogleda čudno: Kaj? PETER dacarki: Pozdravlj	A
žvižgal in mižal in si je mislil bogvekaj!	ŽUPAN	z verande: Gospá Jacinta, kod in kam?Vsa srca	A
Jacinta ŽUPANJA županu: Kaj si rekel?	ŽUPAN:	Pijem!Izprazni kozarec.	A
Prejšnji brez zlodeja in popotnika	ŽUPAN:	Stojte, rodoljubi iz doline šentflorjanske!	A
DACAR: Resnično!	ŽUPAN:	Pri tebi, dacar, ni bilo kaj omajati!- Zvesta	A
beseda bo kaj veljala in danes ali jutri si še	župan	lahko. Dolenc.Pametne besede, res. Pečarica	A
mladenka, srečen pač tisti! Poljan dal mu bo očka	župan,	dal mu bo cvenka. Podgorska svetnica Ko	A
de hodi k županu pogosto v vas. Scer oče	župan	so mož neslan, kaj dela tam kancelir vsak dan	A
mu župnik sam: »Bog blagoslovi!« »Na veke,«	župan	de, tako mu veli, da vroči ti sejmski so dnovi	A
zdaj šele se strezne, a ožgan in brez brk, oh,	župan	tam stoji ‒ v kesanje Pedanj se pogrezne, na	A
drva in les jih je več, koleselj pa ima samo	župan	za svojo rabo.Nocoj ostanete v Čepovanu; naročite	A
Zakaj si pa tako neumno gospodaril,« je rekel	župan.	»Ali sem si mar sam priklical točo,	A
In sta se sprla. Slednjič pa je	župan	vendarle odločil, da bo stara Obrekarica živela	A
časopisje tako piše, da bi preslepilo ljudi; če bo	župan	res odstavljen, ker je nekaj poneveril; če se	A
meščanov - in tu je spet vojna na vidiku. „Jaz bom	župan!	" „Ti že ne.	A
„Ti že ne.	Župan	bom jaz!" „Bom pa jaz prefekt!"	A
„Ne, ne! Pa bodi rajši ti	župan	in bom jaz prefekt." „Ne.	A
Complimenti, ekscelenca!" „Complimenti, gospod	župan!	" „Kako pa kaj z vami gospa županja	A
»Saj pravim, hiša ni bila tvoja,« je pribil	župan.	»Čisto ne, toda kasneje sem jo nameraval	A
bilo, da bi bil takrat ostal doma. To je imel	župan	popolnoma prav. »No, kaj misliš zdaj	A
je poskočil Martin. »	Župan	ve, da je Bernard detektiv, in tudi drugi vedo	A
cesar, kralj, plemič, general, grof, uradnik,	župan,	meščan, kmet, berač, vsi so zbrani v ornatih	A
Spodobilo bi se, ali bogve, kako bo.	Župan	bi mi lahko dal kaj pisanega, da bi jaz pobiral	A
drugič robat in na kveder.« »Ne gre; Lomast je	župan,	in ljudje se ga boje.« »Ker jih tožari zaradi	A
Škorec, ravno prav, da si prišel,« je res zavpil	župan	in krčmar Lomast in odmaknil klop; »sem sedi	A
tudi za naprej.« . / . / stran 26 . / II	Župan	Lomast se je odpravil drugega dne k župniku	A
prostora Janko s pevci in da se je preril do odra	župan.	»Kje je pa Mlakar?« je zavpil Lomast in si obrisal	A
narodnih nošah, da je krasno govoril gospod	župan	in nič manj lepo visokošolec Ivan Šimen, kako	A
dveh najbrž ne bo.« »Hostnik pride,« je dejal	župan	in utrnil z mezincem pepel s smotke, »ker je	A
je zaškripal pod njim tako srdito, da se je	župan	nehote odmaknil. »Gospod Hostnik, eno smotko	A
se je držal svojih načel, Hostnik pa svojih;	župan	in župnik sta zaman mirila in pogovarjala; odločiti	A
istega zgodovinarja zasačili, ko je besedo »	župan«	tolmačil iz »Hispanus«, dalje, ker ima »petax	A
lepo vidi po vsej dolini. Na Polici stanuje	župan	z vso sosesko.Poličanje so miren in blag narod	A
vsi so povesili glave, ko pridejo neki dan oče	župan	klavrni iz komisije in z žalostnim obrazom pritrdijo	A
glavi gospe v gradu in pa očetu županu. Ko bi	župan	že ne bil imel sivih las, gotovo bi mu bili	A
moglo s pridom utešiti. Najbrž ne manj kakor	župan,	se je prestrašila novih gostov gospa graščakinja	A
govoriti, seveda razen grajskih, s katerimi pa	župan	ni imel rad opraviti, ker je imela soseska z	A
sejejo in ne žanjejo. Tisto popoldne, ko so	župan	prinesli žalostno novico iz mesta, prebudil	A
Tu ne ve, bi li verjel svojim očem ali ne,	župan	je postavil predenj polič vina in hleb kruha	A
Ko je bil pa z vinom že pri kraju, reče mu	župan:	»Matizelj, vidiš jaz sem tako-le mislil: ti	A
vinom postregli, posodite mi še pipo tobaka.«	Župan	mu ga da z veseljem.Matizelj ga zasmodi in gre	A
gorenjem koncu, ustavita se in poskačeta s konj;	župan	pa, ki je tudi slišal otroški krik, hiti v eni	A
ogledovali pismo, . / . / stran 17 . / katero je	župan	preobračal na vse strani in skupno z rokami	A
vedi, kje ga pes drži! Pojdite ga iskat!« reče	župan	fantalinom, ki so prišli počasi bliže. Kakor	A
bi morebiti ne bila nejevoljna, jima namigne	župan	z očmi in z rokama, naj gresta z njim.Huzarja	A
koštrunov nakupovat. . / . / stran 18 . /	Župan	je bil v veliki stiski, kaj hoče početi; pismo	A
vred je bilo pripravljeno v gradu, drugje pa	župan	še tisto popoldne s prisežnimi možmi razdeli	A
po dva, le kočarji so bili prosti, zato so pa	župan	in še nekateri drugi trdnejši kmetje vzeli po	A
se le trobente in peketanje konjskih kopit.	Župan	s svojima huzarjema jim hiti naproti.Po dva	A
v vas in se postavili v red pred cerkvijo.	Župan	hitro pristopi z zeleno kapico v roki k ritmajstru	A
sta videla, da jima veli, naj gresta z njim.	Župan	ju pelje naravnost proti graščini in ko so zavili	A
že vsi pri polnih skledah. Med potom si je	župan	od strani ogledoval oficirja. Oba sta bila mlada	A
fantalinu nego jedrnemu možu. Na grajskih vratih je	župan	izročil gospoda hišni, ki ju je že pričakovala	A
Vsa družina je večerjala pod staro hruško;	župan	je imel danes plevice; bilo jih je toliko, da	A
vse dobile prostora pri neznano veliki mizi,	župan	je pa gospodoval sredi njih.Ko so se pomenili	A
tri dni, in skoro vsa vas je bila povabljena ‒	župan	je bil starešina, Levka teta, Matizelj je pa	A
‒Ali se boš tudi ti peljal? ‒ se je obrnil	župan	k staremu Kozarju. ‒Pozdrav nesem komisiji,	A
pokazal karto, ki so jo prejšnji večer dobili.	Župan	ga je sočutno pogledal, a besede ni našel, da	A
ker je vedel, da ga ne zadene nič hudega.	Župan	je izročil imenik nabornikov.Komaj so se fantje	A
velel vstopiti. Šli so drug za drugim, z njimi	župan	in ‒ stari Kozar. V nabornike se je zapičilo	A
naježil obrvi major in zapičil oči v Jurčka.	Župan,	ki je prej ves čas stal v kotu brez besede,	A
treščila taka strela, da bo vse živo zgorelo.«	Župan	je vedel, da se z jeznim Ciganom ni dobro prerekati	A
pojenjajoče vršanje je zadonela godba in pri Šterni je	župan	opravil svoje, ljudstvo je planilo v vsesplošno	A
Saj veste, kako pravijo: ‘ Ti	župan,	jaz župan, kdo bo pa konja sedlal?’Časi, kadar	A
Saj veste, kako pravijo: ‘ Ti župan, jaz	župan,	kdo bo pa konja sedlal?’Časi, kadar grem zvečer	A
Vrnil se je, bogvedi od kod!« Potem	župan	stežka zleze na plot, ker je bil rejen mož kakor	A
njemu dostojnega namestnika,« lokavo odgovori	župan,	kateri si vendar po vsej priliki nikakor ni	A
namigniti: »Z veselja so tukaj že solze kapale,«	župan	dalje reče, »a jaz menim, da bi se veselje pokazalo	A
izgled za sabo vleče. Tožbánjci so menili,	župan	je to naredil nalašč, ker se mu je po njegovi	A
stvar je jedva z božjo pomočjo dovršena, ko	župan,	vesel, ker nikdo ni zapazil, kako je bil po	A
pred kapelico! Plesú je bilo jedva konec, ko	župan	ukaže, da štirje krepki mladeniči vrhu ramen	A
domov, ko občinske odbornike takoj v sejo povabi	župan,	s katerim smo se že pošteno videli pred kapelo	A
moko, če mlinar prevelike merice ne vzame. In	župan	sede gor v kot za mizo pod stekleno podobo sodnega	A
rivadili, da spet sam od nas kam ne popihne?« Zdaj	župan	tako skrivaj, da je videl obilnejši del zbora	A
nejevoljna sicer, a vendar pritrdi z levim očesom in	župan	se potlej samooblastno povzdigne ter mogočno	A
Ta govor zbudi veselost in smeh po zboru.	Župan	je dovolj čutil, da ga je Tesla pri polti usekala	A
vreden! Svetnik se ni razodel Tepéžkanu, dasi je	župan	ter dasi ima največ in tudi najboljših pravd	A
poslušajte, gospod doktorand! Gládežu in Kozoglavu	župan	ukaže, da vzameta sulici ter odideta razoglava	A
najdeta milost uboga hlapca, katera je poslal	župan	na stražo samo zato, da ponoči zopet kam ne	A
merdžan korale momak mladenič muktar	župan	turške vasi; v kristjanski vasi županuje knez	A
občinsko živince in v čigar brado zleze, ta je	župan.	Uši pa da je ime Šprinca Marogla, ima v pisarni	A
Kakšne imate manire v Butalah?« Je odgovoril	župan:	»Vaša milost, gospod car, da nismo streljali	A
Govori!« Je dejal	župan:	»Prvič: Nismo imeli smodnika.« Pa se je car	A
Pomagajte, pomagajte!«	Župan	in možje so slišali divje kričanje, pa so planili	A
in je po svetu vsake sorte vreme. Je dejal	župan:	»Široke imamo klobuke ali klafrnice. Klafrnice	A
opravilo, mi pa sedimo zunaj.« Je odgovoril	župan:	»Ne sedimo zunaj brez vzroka ‒ cerkev je pretesna	A
senci. Vsedli so se, kakor so bili vajeni in je	župan	premeril, do kod bo treba razširiti cerkev,	A
lotili dela. S pleči so se uprli ob steno,	župan	je ukazoval. »Le dajmo, hi hot!« pa so vsakikrat	A
verjame, naj ga peklenski belcebub vzame!«	Župan	in občinski možje so skočili iz cerkve in hiteli	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani