župan (301-400)

dobim v roke, sakramenske falote ... « je rohnel	župan.	»Ali jih ne poznaš?« se je začudil tajnik.	A
kaj bi norce bril,« ga je nejevoljno zavrnil	župan.	Ustavil se je pred njim.	A
rekoč nasprotuješ očitnim koristim trga?« »	Župan,	imej pamet!« je rekel tajnik.»Na tak način ne	A
raste, izredno raste!« »Ali za koliko časa,	župan!	Saj vidiš, že zdaj se nikomur več ne ljubi letati	A
sodnih opravil.« »Saj je plačan za to,« je rekel	župan.	»Se že še naveličaš plačevanja,« je pripomnil	A
Kvečjemu norišnico!« »Bomo videli!« je rekel	župan.	»Poslanec nam jo je obljubil.	A
Slučaj je nanesel, da je baš tisti čas, ko sta se	župan	in tajnik po svoje tako posvetovala, županja	A
ganljivo historijo o obisku županje in rekel: »	Župan	bi rad, naj mu izpreobrnem ženo, žena pa narobe	A
da čimprej zopet odide. Pa je prikrehal še	župan.	Zopet krik in smeh, razodetje novice in čestitanje	A
dvajset kronic vlekli na dan!« Zdaj ko je bil	župan	tukaj, je prišla tudi vkupna pijača na mizo	A
še Polona noter. »Polona buzarona,« je rekel	župan,	»daj sem roko, da ti čestitam!Zdaj, ko boš oddala	A
pa je morala sesti Slavica ‒ tako je zahteval	župan.	Dobila je svojo čašo in župan je napil.	A
tako je zahteval župan. Dobila je svojo čašo in	župan	je napil. Rekel je, da brivcu niso nikdar d	A
glave in omizje je kar vriskalo od veselja.	Župan	je bil jako zadovoljen s svojim govorom, veselo	A
je odnesla suhe oči. Mučni molk je prekinil	župan.	Rekel pa ni nič kakor: »Čudim se ... čudim se	A
dviga sodnih opravil v Muhoboru. Ti boš tožil,	župan	pa plača stroške.« Krunoslav je žugal s prstom	A
nobenemu ne odpustim: vsi boste sedeli, vsi! Naj pa	župan	potem vam povrne stroške, meni jih ne bo več	A
misliti! ‒ Kako bi ga častili Muhoborci, o, tudi	župan,	in kako bi bili nanj ponosni starši!Nikdar se	A
Oni na tleh se ni ganil.	Župan	je premišljeval, kaj bi storil. Zgoraj se je	A
zaklicala, kdo je, kaj je. »Nič ni!« je odgovoril	župan.	Stopil je k hlevu in odprl duri.	A
svetilko, prigugal se je tudi konjski hlapec Miha.	Župan	je odšel proti hišnim durim ‒ ni smel kazati	A
glasna gruča ljudi s svetilkami. Naprej je šel	župan.	»Ali si pokonci, tajnik?	A
smehljal, pa ni nič rekel. Navsezgodaj je prišel	župan,	kmalu za njim zdravnik, ki je odredil predvsem	A
poglavje V škripcih V hudih škripcih je bil	župan.	Hvala Bogu ‒ umrl ne bo Janko!	A
Poiskal ga je v pisarni. »O, naš dični gospod	župan!	« ga je prijazno pozdravil dr.Gad.	A
kako se vzdržuje disciplina med volivci.	Župan	je odložil suknjo in kučmo in sedla sta.Ni vedel	A
sem izgubljen!« »Kaj pa je, preljubi gospod	župan?	« se je začudil dr. Gad.	A
Gad. Nato je	župan	pošteno in po pravici vse razodel, kakor je	A
je res nerodno ... Toda potolažite se, gospod	župan,	kar je v moji moči ...Kazenski zagovor prav rad	A
Vstal je. »Pomirite se, gospod	župan,	prosim vas, sedite.Tako stvar je treba čisto	A
čisto resnico, sicer sam zapade ječi.« Ubogi	župan	si je brisal pot s čela. »Kaj pa, gospod doktor	A
Škoda! ‒ Le pomirite se, gospod	župan,	vse, kar bo mogoče ...Sicer pa ‒ kdo je oni, ki	A
Zdaj mi pa ni jasno ... Povejte, gospod	župan:	kaj pa je mladi mož pravzaprav iskal ponoči	A
Gad je pomislil. »Čujte	župan,	« je rekel dr.Gad, »jaz ne poznam razmer, zato	A
ampak le vprašam. Ali je izključeno, gospod	župan,	ali je izključeno, da bi se vaša gospodična	A
bi ostala vsa stvar nerazkrita in pokopana.«	Župan	je počasi in globoko zasopel. »To ... to ... to	A
bi vedeli, kako je pri nas doma!« je vzdihnil	župan.	»Torej dobro si premislite vso stvar in pri	A
je enajst ... torej na svidenje ob pol eni!«	Župan	se je poslovil in šel.Tako je bil razburjen	A
ali z letnimi dohodki šest tisoč! ‒ Ko je pa	župan	tako računal, se je spomnil besed, ki jih je	A
se mu sila prijazno smejal: »Kaj pa vi tukaj,	župan?	Kaj je novega?	A
padla iz ust, dedcu! Na glas se je zasmejal	župan,	ko je v mislih gledal tajnika. Smeh ga je predramil	A
zato je ni prav nič vznemirjalo, če je gospod	župan	na primer si vzel omake, obliznil žlico in jo	A
odgovor ‒ podprt s šampanjcem, drži kakor skala.	Župan	se je spomnil svojih rodoljubnih dolžnosti in	A
govorili o sodniji, da! Torej Bog vas živi, gospod	župan,	in vašo gospo soprogo in gospodično hčerko in	A
Trčili so.	Župan	je srkal šampanjca ‒ ali mu ga bodo zavidali	A
naravno, da se sodnije ne da izsiliti. »Gospod	župan,	« je nadaljeval dr.Gad in udaril župana krepko	A
svoje bele zobe in si brisala solze in tudi	župan	‒ da, tudi župan se je od srca smejal »izborni	A
in si brisala solze in tudi župan ‒ da, tudi	župan	se je od srca smejal »izborni šali« in še dostavil	A
predpust!« ‒ Tako izpreminja šampanjec nazore ...	Župan	je bil čisto zadovoljen sam s seboj, ko se je	A
. / stran 115 . / ‒ Odgovori ... « je pričel	župan.	»Vprašanje je bilo nujno, sem že sam poslal	A
je bilo nujno, sem že sam poslal odgovor.«	Župan	se je zganil. »Pa kaj si odgovoril?«	A
Tako sem pisal.«	Župan	se je oddahnil.Tajnik pa je zaškrtal z zobmi	A
« »Menda vendar ne!« je rekel	župan	in zopet ga je pestila bojazen pred nepreglednimi	A
»Zdaj pa grem. Lahko noč,	župan!	« »Lahko noč, pa pozdravi ženo, da, in Janka	A
kaj to pomeni. »Pozdravlja te,« je rekel	župan	in si naprej izmišljeval, »naročil je, naj ti	A
Sedli so.	Župan	je izjavljal, da ga zelo veseli, res zelo veseli	A
pozdrave.« »Ali se sme k njemu?« je vprašal	župan.	»Tako ga bo veselilo!	A
Tako ga bo veselilo! Kako ste prijazni, gospod	župan!	Kar prosim!«	A
kazat. Onostran veže je odprla duri, gospod	župan	je vstopil, za njim se je v zadregi noter zmuznila	A
za roki, je položil od razburjenja nemi oče	župan	še svojo šapo na njuni roki in nič ni rekel	A
njim v vežo ‒ morebiti se mu je kaj zamerilo ...	Župan	pa je gledal kvišku in se obračal, kakor bi	A
ustavil poizvedbe.« »Tako, tako?«t je rekel	župan.	Pa mu je bilo tudi prav.	A
se izborno zabava. Komisar Mehur: »Pijanec,	župan,	šleva!« Komisar Močerad: »Kozel, smrdokavra	A
nič ni pomagalo. Tako smo se jokali, da je	župan	poslal detektiva gledat, kaj da je.Ata so pa	A
Tisti, ki jih zdaj, gre o kresu stran. Vse ima	župan	v rokah, vi ste dobro znani z županovo kuharico	A
kriv, da ga nima, kakor županova kuharica.	Župan,	če bi le hotel, lahko bi mi ga dal nazaj prignati	A
meščan. Postava je taka, če umre meščan, mora	župan	za pogrebom in vsi gospodje morajo za pogrebom	A
da bodo pisali na gospoda župana, naj gospod	župan	koga nasvetuje.« »Ali gre gospod Pirc?	A
kihne in od zmagovite sile njegovega kiha zleti	župan	Hlača v zrak.Ta prizor utegne biti najkrepkejši	A
se vse to ne bi zgodilo, kar se je zgodilo:	župan	ne bi priletel na Dunaj, cesar ne bi zvedel	A
toda je beseda očitno pretirana. * Gospod	župan	je jako vljuden in postrežen gospod. Dejal sem	A
in postrežen gospod. Dejal sem mu: »Gospod	župan,	vaša priroda je vsenaokrog jako prvovrstna!	A
učinkujeta jako osvežujoče.« »O,« je rekel gospod	župan,	»torej ste zadovoljni s planinami?Ali so dobro	A
košarice.« »O,« se je skrbno pobrigal gospod	župan,	»pa ne, da ste si koderkoli ožulili karkoli	A
zgodilo, nisem se mogel ubraniti in mi je gospod	župan	iz lastne garderobe naklonil hlače in so očitno	A
stran 315 . / na. Bojim se, sicer bi bil gospod	župan	že brez hlač.Toliko jih je kakor kobilic!	A
znamenitosti je tekel v županovi krčmi in sta	župan	in njegova krčma zase znamenitost in posebej	A
Enako uspešno kakor občinski pečat vihti gospod	župan	tudi krčmarski ključ.Pohvalili so ga žandarji	A
kuhinje začulo kratko prerekanje in se je gospod	župan	in krčmar resnično vrnil takoj: jajec da, žalibog	A
koncu koncev mimo mikrofona prišel še gospod	župan.	Dal bi si poročati, kako in kaj, in potem bi	A
nikar!« in najstarejša je rekla, ako bom veliki	župan,	ne bo več hodila v šolo.Ona že ve ‒ preveč jo	A
vendarle pregrdo ravnajo s človekom. Tudi veliki	župan	ima tako rekoč dušo, pa se mu godi kakor psu	A
nikogar, da bi bil toliko zmerjan kakor veliki	župan.	In je čudno, vsak ima pravico ga zmerjati, kakor	A
precej vljudni ljudje ‒ ne klofnejo nazaj! Veliki	župan	pa ima premalo rok, da bi mogel vsem kaj, in	A
‒ Zakaj ne? ‒ Ker sem veliki	župan!	‒ Pa niti niso oni možje biriči od Svete vojske	A
in neusmiljeno so ga zmerjali, kakor da je	župan,	veliki ali mali. Kritike so se počasi polegle	A
narodnega poslanca. Potreben sem, ne? ‒ gospod	župan	mi je že obljubil ubožno spričevalo, in sem	A
da se ne polakomnijo hroščev kar sam gospod	župan	in njegovi ljudje, nego da privoščijo tudi drugim	A
imenovanega redova baš v najboljšem teku. In ni imel	župan	ljubljanski prav nič posla pri vsej tej stvari	A
naslovili prav nanj. In je ljubljanski gospod	župan	z znano svojo točnostjo odredil nadaljnje poslovanje	A
brv čez vaški potok dokaj preperela, naroči	župan	Volbenku, naj jo popravi. Takoj sta se je s	A
plohi. Ko sta opravila delo, je prišel sam	župan,	da brv ogleda. »Prav in dobro,« je župan potrdil	A
sam župan, da brv ogleda. »Prav in dobro,« je	župan	potrdil delo in oba tesarja povabil v krčmo	A
Za mano pride bržkone Petrus. Morda sam	župan.	O, tedaj jo bo Petrus, ki je pokladal deske	A
in cmoknil v potok. »Luč, luč!« je ukazoval	župan,	ki je še stal sredi mož pred krčmo. Krčmarica	A
»Kdor drugim žaga, sam gaga,« je skomizgnil	župan	z rameni, vsem voščil lahko noč in odšel. Petrus	A
ni bilo ne zvečer ne drugi dan od nikoder, je	župan	dvignil vso vas in ga velel iskati.Nekateri	A
IV Pomlad je prišla. Srenjski	župan	je velel v srenjo, da si izberejo ovčarja.Nejc	A
Vsi so ostrmeli.	Župan	sam je vprašal: »Ali se ti meša? Gospodar si	A
Možje srenjani so se spogledovali, dokler ni	župan	odločil: »Teden dni je pogodba odprta.Za obe	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani