župan (201-300)

ŽUPANU, PASTIRJU IN OVCAH Je bil v Butalah	župan	in je imel pastirja in je gnal pastir županove	A
osemnajst jih je prignal zopet domov. Ga vpraša	župan:	»Ena manjka, kam si jo dal?« Odgovori pastir	A
Odgovori pastir: »Saj so vse.« Jih	župan	prešteje še en pot: »Osemnajst jih je!« Pastir	A
Pastir: »Nak, devetnajst!« Reče	župan:	»Ali si tako zbit, da ne ločiš števila, ali	A
pastirjem vseh skupaj devetnajst. Pa je dal	župan	znamenje: »Zdajle!« in je vsak hitel in zgrabil	A
50 . / »No, ali vidiš, trma trmasta,« pravi	župan	pastirju, »policaj je brez ovce, osemnajst jih	A
in ni bilo več občinskega tolarja. In je bil	župan	na grde viže hud, rohnel je na policaja in mu	A
zgoditi. Sredi južine je bilo, ko je zaslišal	župan	strahovito kričanje onkraj potoka.Stopil je	A
Stopil je iz hiše. Razločil je glas policaja: »	Župan,	župan, pojdi semkaj!Ujel sem ga, Cefizlja, razbojnik	A
iz hiše. Razločil je glas policaja: »Župan,	župan,	pojdi semkaj!Ujel sem ga, Cefizlja, razbojnika	A
Cefizlja, razbojnika grozanskega!« Mu je odgovoril	župan:	»Ko si ga ujel, pripelji ga semkaj!« Zakliče	A
Ajte na pomoč!« Je dejal	župan:	»Ne utegnem, sredi sem južine.Če noče, pa pusti	A
ZALJUBLJENA ZGODBA ŽUPANOVEGA SINA Butalski	župan	je imel sina, poznalo se je sinu, kakšnega je	A
može, kakršni so mlatiči. Pa je v klet prišel	župan,	priganjat mater županjo, kajti ni mu bilo všeč	A
županja mu je potožila svojo stisko. Se popraska	župan:	»Kaj, če bi prilila vode?« Odgovori županja	A
Odgovori županja: »Se bo poznalo!« Reče	župan:	»Kakršna je voda! Pri mlinarju sosedu teče	A
belo ‒ tiste načofaj v latvico, da bo polna!«	Župan	je iz kleti zopet stopil k mlatičem in jih potolažil	A
Sredi Butal so se ustavili. Kakor je bil ukazal	župan,	je bila zbrana šolska mladina in sta bila navzoča	A
ti naj je bodo prvi deležni. Povzpel se je	župan	na voz in dal z roko znamenje, pa so zazvonili	A
zazvonili zvonovi in počili možnarji. Tisti hip je	župan	odmašil sod, da pogleda noter, pa je prestrašena	A
stran 67 . / O ŽUPANOVI SUKNJI Butalski	župan	je imel novo suknjo.Tri tedne jo je nosil na	A
dejali: »Mi smo mi!« Četrti teden pa je stopil	župan	še proti Tepanjcam, naj ga vidijo še Tepanjčani	A
tedaj se je nenadoma usul dež in je zastokal	župan:	»Moja žlahtna suknja, kaj bo rekla, če jo premoči	A
neznanska!« Se mu oglasi berač Matevž: »Gospod	župan,	veste kaj, par soldov mi dajte vbogajme, pa	A
68 . / Dež je lil kakor iz škafa in se je	župan	žuril nazaj proti Butalam, komaj je za njim	A
korake lovil berač Matevž. Še preden je dospel	župan	do prvih butalskih koč, že je bil moker skozi	A
in zad je od nje curljalo. Tedaj se je zavzel	župan.	Ustavil se mu je korak, desni kazalec je uprl	A
dal vbogajme!« . / . / stran 69 . / BUTALSKI	ŽUPAN	GRE ZA BOTRA Ono leto je bila birma v Tepanjcah	A
svojimi birmanci. Za botra je bil tudi butalski	župan.	Ko je prišel svečan dan, je dal zapreči koš	A
Hrvaškega in birmance k birmi ‒ in sta sedla v koš	župan	in poleg njega birmanec. Vzad v mrvi pa je gnezdil	A
cerkev ‒ prav tedaj začno pokati možnarji.	Župan	je bil izkušen možak, vedel je, kaj je to in	A
muzali in pozdravili župana: »Lepo, lepo, gospod	župan	‒ ali ste kokljo pripeljali k birmi?« KAKO	A
niso malo čudili, ko jih je sprejel butalski	župan	in se je zbralo okoli njih vesoljno butalsko	A
so se oborožili in so hrabro dejali: »Kje je	župan?	« In je bil župan junak in je dal oklicati, da	A
so hrabro dejali: »Kje je župan?« In je bil	župan	junak in je dal oklicati, da je medvedu prepovedana	A
ampak samo pihalnike!« In je bil potem butalski	župan	prav vesel, da mu ni bilo treba načeti občinskega	A
gledali, majali so košate glave in je dejal	župan:	»Toča to ni, medved tudi ne, točo in medveda	A
jo je vsako leto za tombolo podaril butalski	župan,	čast mu in spoštovanje!In je bilo potemtakem	A
Ho, ho!« Uvidel je butalski	župan,	da bo treba kaj ukreniti.Pa je pozval policaja	A
ki bo zmaju resnično podoben. Tako je ukazal	župan.	Prejšnji grb z bikom pa so, kakor že povedano	A
naslikal kapo in v kapi konjsko figo. Toda mu je	župan	plačal dva tolarja, podkovana in zvrhana, da	A
javni uporabi, se je slavnosti udeležil tudi	župan,	ugledna in častita korenina.Njemu da so natočili	A
škornju pa voda ne škoduje od zunaj. In nato je	župan	o vodi iz novega vodovoda izrekel tole sodbo	A
O, kaka gospoda tja zahaja! Celo	župan,	ki je jako ... in en major, krono ima na cigaretni	A
velikansko senzacijo v vseh krogih. Celo tedanji	župan,	prav ljubezniv gospod, se je zelo zanimal zanjo	A
rotidokazom: »Ti si klerikalec!« Takisto se trditev: »	Župan	Hribar je razvijal v svojem poročilu pametne	A
brez dela, ker so izgubili delavske bukvice,	župan	pa jim ne da drugih, češ da po novi domovinski	A
nezaslišane prebude v Muhoboru. Ko je on bil	župan,	se je na novo prebelila šola, postavil se je	A
se je vršil shod, so prihajali res iz srca.	Župan,	ki je hkrati predsedoval shodu, je oberoč tre	A
zida. Kajti s predsedniškega mesta je pravkar	župan	po navodilih gospoda kandidata zaključeval izborno	A
dan pričela rositi svoj blagor na ‒ krčmarje.	Župan	je, vljudno nagibaje glavo z leve na desno in	A
« »Krasno imate!« je zagotavljal kandidat,	župan	pa je vsem predstavljal: »Moja stara ‒ tole	A
zdaj morate ubogati, sicer vas ne volimo!« Oče	župan	je točil in silil in trkal: »Na zdravje!« in	A
velecenjeni gospod doktor,« je vljudno poizvedoval	župan,	»zaradi uradov, ako pridejo k nam ‒ ali jih	A
smejal ali Lučanom ali županji ali vsem vkupe.	Župan	je posvaril ženo: »Ti ‒ cokla ali kazen!Zavri	A
Zopet so se veselo smejali. Medtem je oče	župan	skuhal svojo misel.Da ji pripravi pot, je najprvo	A
bo nedostajalo, kaj?« »Ne bo sile,« je rekel	župan,	»vsi tako ne bodo oženjeni. V Lučah na primer	A
pijete tudi nič, gospod doktor,« je poudarjal	župan	v svojem delokrogu.»Dajmo ga no, saj nima kosti	A
komaj pretekli trije meseci od volitev, pa dobi	župan	muhoborski pismo državnega poslanca: vsa stvar	A
koci in ogrinjačami, dasi ni bilo mraza, oče	župan	je šel okoli kobilice in voza: »Glejta, da se	A
kar je nujno, za tisto so orožniki. Pa vstopi	župan:	»Kaj novega, tajnik?« in gre po sobi gor in	A
prismoda, to si še pozabil povedati,« je dostavil	župan	in glas mu je bil nasajen. »Kaj pa vprašaš,	A
To je bila uvertura. Potem se je	župan	ustavil in rekel: »Moja žena je bila včeraj	A
tvoj pob sili za mojo zijalo,« je jezno kričal	župan.	Tajnik ga je začuden pogledal.	A
spodim s tajniškega stolca!« »Spodi me no,	župan,	spodi!Sem radoveden, kje dobiš drugega osla	A
čez hribe in doline.« »Ti si vendar oče,« je	župan	pričel mirneje, »saj imaš vendar kaj oblasti	A
strahuj svojo zijalo!« »Saj jo!« je vzkliknil	župan	in se je usedel, da se je omara ob steni zamajala	A
nazaj in niti ni prekinil svojega romanja, ko je	župan	zopet povzel besedo. »Saj vem, mladost ‒ norost	A
odlašava.« »Težko je na svetu, težko!« je vzdihnil	župan	in se vzdignil s stola. Krepko je tajniku segel	A
poceni ‒ in v roke ji je dal časopis, ki ga je	župan	posojal tajniku. Oče in sin sta se spravila	A
»Neumnost!	Župan	se boji, da mu boš snedel tisto zijalo. Jaz	A
žejo. To žejo so vrlo gasili, ko je vstopil	župan	z Alešem. »Kaj pa je?	A
Kaj se je zgodilo?« »Le sedi,	župan!	Slavica, kozarec za župana!« ‒ in že je steknilo	A
in že je steknilo omizje glave zopet vkupe.	Župan	je poslušal in pil in čim dalj je poslušal in	A
ukrepih ‒ jezik za zobmi! Vsi so podpisali in	župan	je spravil listino.Globoka ganjenost je obšla	A
da so kar šipe zabrnele v oknih. Tačas se je	župan	spomnil svojih uradnih dolžnosti. Ustavil je	A
imaš v gostilni, licence pa nobene. Tega kot	župan	ne smem in ne maram trpeti.Tukaj imaš listek	A
kuhinjskega ženstva se je zaplesal ples z blazino.	Župan	z blazino v roki se je sukal sredi kola in preudarjal	A
Julka se joka, otrok se boji za svojega očeta!«	Župan	je vstal.Polona je švignila v kuhinjo, plesalci	A
švignila v kuhinjo, plesalci so se potuhnili.	Župan	je pogledal godbo, godba je utihnila in župan	A
Župan je pogledal godbo, godba je utihnila in	župan	je rekel: »Zijala se joka?Kaka pa si mati, da	A
županja. Hotela je prijeti župana pod pazduho, pa	župan	je dvignil roko. »Stoj!	A
je rekla, obrnila se in zaloputnila duri.	Župan	je mignil proti kuhinji in prišla je Polona	A
prosim za besedo!« »Beži, šema,« ga je zavrnil	župan,	»kdo te pa bo poslušal!« »Živio šema in tuš	A
Koliko dobite vi navžarji?« je godce vprašal	župan.	»Šest kronic boste dali, gospod župan,« je ponižno	A
vprašal župan. »Šest kronic boste dali, gospod	župan,	« je ponižno odgovoril Kos. »Velja,« je rekel	A
je ponižno odgovoril Kos. »Velja,« je rekel	župan,	»ampak me moraš tožiti!Brez tožbmm-aimmc�	A
hotel reči, dadada, danes je ves Muhobor tukaj,	župan	in vsi, še brivca imajo s sabo, da, in Hedervaryja	A
začuden poslušal nejasno novico. »Da se poganjajo	župan	in pa njegovi prijatelji za sodnijo v Muhobor	A
svojo pravico, kakor bi se moral ‒ no, so se pa	župan	in drugi gospodje zmenili pa se zdaj tožarijo	A
Kam jo bodo neki dali! Ali jo bo	župan	redil pri kravah ali jo bo prodajal v štacuni	A
Še v občinskih rečeh ne dobiš doma pravice ‒	župan	drži s svojimi prijatelji, kako pa!Zdaj bi pa	A
vidva prišla kar tako na videz se pravdat kakor	župan	in kakor brivec, dadada, in Hedervary, zato	A
premirje je bilo sklenjeno. Drugo jutro je prejel	župan	pismo brez podpisa: »Jaz, tvoj prijatelj, te	A
Toda ni šlo drugače in, kar je res, je res:	župan	jo je dobro in pošteno plačal.Mu je že tako	A
mesec do šestih mesecev zapora bi dobil gospod	župan	na mojo tožbo, tako je zapisano v paragrafih	A
razžaljenje časti, ali tožil sem jaz in zato pravim,	župan	ne bo kaznovan, jaz umikam tožbo!’Ko sem tako	A
sodnik več obsoditi gospoda župana in gospod	župan	je bil prost.« Gospodična Slavica ni drugega	A
»Reveža se že res vsakdo loti,« so rekli. »	Župan,	ki v rešetih spravlja bankovce, bi nam revežem	A
ni proti durim, ko so se odprle in je vstopil	župan.	»Zanikrna sodrga, bes te plentaj!« se je jezil	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani