župan (901-1.000)

naproti: »Mohor!« »Lačen sem,« je hladno odvrnil	župan	in pljunil. »Da te je le izpustil,« je dejal	A
Drago sem te plačal.« »Kako to?« se je začudil	župan.	»Tako, da sem skoraj dušo prodal zate.«	A
»Kača, kača grofovska!« »I, nu,« je menil	župan	mirno in pljunil pod mizo. * Do Ljubinja je	A
Če bo dekle fanta maralo,« je odvrnil mirno	župan.	Župnik ni odgovoril.	A
videli, signor parroco?« »Saj ima oči,« je menil	župan.	»Dobro, « je prikimal Zucco, »jutri ne boste	A
Karlo!« je popravil mirno mitničar. Župnik in	župan	sta šla svojo pot na Knežo.Zdajci je osupnil	A
župnik in posluhnil. »Kaj pa?« je vprašal	župan.	»Premišljam,« je rekel župnik.	A
očetu.« »Kako pa to veste?« je vprašal začudeno	župan.	»Pismo nosim zanj že dolga leta.«	A
87 . / »Ali ste kaj izgubili?« je vprašal	župan	zopet začudeno. »Brevir!« je odvrnil nemirno	A
Vzel mi ga je!« »Pa kdo?« se je začudil	župan.	»Tisti, ki me je skoraj ubil,« je odvrnil župnik	A
Pa pazite, da vam ne zažgejo hiš.	Župan	in dvanajstija bodo skrbeli, da bo red in da	A
in da izve gosposka, kaj se na Kneži godi.«	Župan	je res zbral dvanajstijo, da bi se pogovorili	A
Trmoglavi Tone Mrak iz Klavž, ki je trdil, da mu	župan	krivično deli grofovske opravke, je nagajal	A
če je mož za to. »Sram te bodi,« je odvrnil	župan	Mohor, »kakor baba si čenčav.« »Če nista norčava	A
Svojeglavo užaljen je vstal.	Župan	je sedel in rekel mirno: »Sitnost je šla.«	A
Vstopil je v kuhinjo in našel župana pri Neži.	Župan	se je dvignil in pozdravil. »Dobro, Mohor, dobro	A
Tisto malo bodljaja, kaj bo to,« je odvrnil	župan	mirno.Tedaj je vstopila Lucija.	A
»Zaradi biričev,« je dahnila žena.	Župan	pa je povedal mirno: »Včeraj smo se namenili	A
Pa ste se jih zbali?« . / . / stran 109 . /	Župan	je pogledal okoli sebe, kakor bi iskal, kam	A
naj pljune, in je menil: »Eden sem, Mohor in	župan.	Bogatajev, Seljakov pa ključarjev je več.«	A
in se začudil. »V Tolmin vendar!« je rekel	župan	Mohor vsakdanje; »nas je več, če nas zopet ustavijo	A
stran 132 . / Po popoldanskem pouku je prišel	župan	Mohor in sta sedla za orehovo mizo.Župnik ni	A
orehovo mizo. Župnik ni gledal županu v obraz in	župan	ni gledal župniku v obraz.Pa sta oba vedela	A
O Luciji.	Župan	je rekel: »Nesrečno dekle!«Sam sebi se je začudil	A
je storila.« Moža sta se nato spogledala in	župan	je tožil: »Prav tako se mi zdi, kakor v tisti	A
»O kom govoriš?« je vprašal Štefan.	Župan	se je dvignil in si potegnil z roko čez lice	A
nasmehnil: »Lepo spoštujeva praznik in nedeljo.«	Župan	se je vznevoljil: »Kdo bo mislil na britev!	A
»Pa se ti daš ugnati od dvanajstije, ki si	župan?	« »Nisem več,« je povedal Mohor.	A
poti Knežanov h grofu v Tolmin. Trpko je sodil	župan:	»Opravili nismo nič.Pa saj bi bili že vnaprej	A
vinu. Pa se je ogrel Mohor, nekdanji hladni	župan,	ki je dosihmal kvečjemu včasih nejevoljno pljunil	A
starejših uporov drugod v boj za »staro pravdo«.	Župan	v tej uporni dvanajstiji je bil priseljenec	A
je med najuglednejšimi možmi daleč in blizu,	župan	in kmetiški svetovalec, zakaj bil je pismen	A
Kragulj z Modrejc, krčmar s Stopca, ladrijski	župan	Živec in birič Mohor. Ko je čul pravdač Defacis	A
Matiju Podgorniku, ki je bil najpremožnejši in še	župan	po vrhu, sedel tiste dni siromašno in hudo pomladnje	A
Le oglej si ga,« je rekla žena. »Je	župan,	pa se je dal natepsti, pa še rokav so mu odtrgali	A
zaklical v ljudeh nekdo nestrpno. »Primož je	župan,	« je rekel nekdo drug.»Primož Podoreh naj stopi	A
Po nemško se je predstavil. »Primož Podoreh,	župan	v Volčah.« »Kaj torej?« je vprašal grof.	A
je nemško, umeli so ga in bili vljudni. Kot	župan,	je dejal, se ne da gnati skozi vas.Zmajali so	A
vzkliknil, zagledavši Podgornika na odru. »Ta je	župan,	pa mož kakor jagnje.Sem slišal, da ga je žena	A
sovražnem vpadu. Odstavita se rihemberški in završki	župan.	Denarno kazen plačajo občine Tolmin, Kanal, Grgar	A
se je zasukalo, ko sta mi blejski župnik in	župan	prišla povedat, da nameravajo cesarju posvetiti	A
zadovoljen z vašim petjem?« sta podvomila župnik in	župan.	»To je moja skrb!	A
prihodu himno, se je močno zapletlo na Bledu.	Župan	je dal narediti velik splav, postavil je namreč	A
Na postaji me je pričakalo kup ljudi, tudi	župan	je bil vmes, in veliko otročadi. »Dobrodoš	A
blagoslovi in vsi svetniki skupaj!« je dejal	župan,	potem pa mi velel, naj sedem na koleselj, ki	A
Saj je turista še strah stopiti vanjo!«	Župan	je bil odprte glave in je hitro spoznal, v katerem	A
hribe do kraja ponemčiti...« »Veš, kaj, dragi moj	župan	Janša, nikamor ne bova hodila, še najmanj pa	A
vendarle toliko pameten, da ni sam hodil pome. Tudi	župan	Janša je držal besedo.Kaj so potem objavili	A
majhen okrogel stolp za tri do štiri ljudi?«	Župan	je bil odprte glave in ni kaj dosti premišljeval	A
veliko presenečenje je poskrbel Požganc. Dovški	župan	Janša mu je na skrivaj dal steklenico šampanjca	A
pospeševalec naših prizadevanj je tudi dovški	župan	Jakob Janša.Živel! -	A
Ljudje ti zaupajo, « mi je dejal že pred nakupom	župan	Janša. »Nihče ni nasprotoval.«	A
ni mogel živeti. »Ali ni škoda, dragi moj	župan,	da ti voda tako neizkoriščena teče mimo hiše	A
zamisli! »Ne vem, če se nisi kje uštel...« je bil	župan	nezaupljiv, ko smo postavljali turbino na oje	A
kje pa! Vsi smo na njegovi strani!« je dejal	župan.	»Ljudstvo ga ima rado kot še nobenega pred njim	A
Starešina ohceti iz kraljestva Zlatoroga.	Župan	dežele Gorenjske na Kranjskem...Mislite, da bi	A
v dolini, ves čas bojeval za nas... Prejšnji	župan	je na primer naredil tako, da je vsa srenjska	A
najnovejše, drage prijateljice. Najnovejše ‒	župan	Hradecki je ravnokar govoril o tem z mojim možem	A
Meščani so sedeli skupaj, na čelu jim mladi	župan	Hradecki.Ta je hotel vse vedeti in vse znati	A
bode v njej zakuhanega. Tedanji ljubljanski	župan	je imel slabost, da je od lojalnosti tako rekoč	A
ob tako milostivem vladarjevem odlikovanju, a	župan	ljubljanski je imel mnogo truda, da je zadržal	A
zvezda zanimivosti in vseobče pozornosti. Mestni	župan	je zasnoval odbor najodličnejših meščanov, ki	A
frak osebi! Zatorej bi bilo vse rado vabilo in	župan	Hradecki je doživel obilo zamer, ker ni mogel	A
Vzbujalo je občno pozornost, ko je vstopil mestni	župan;	s sabo je pripeljal četvorico v narodni noši	A
k meščanstvu, kjer ga je sprejel ljubljanski	župan.	Nekaj odličnejših meščanov mu je bilo predstavljenih	A
odlične meščane predstaviti navzočnim ministrom.	Župan	je rade volje ustregel temu zahtevku ter Metternichu	A
plesu, katerega si je priredilo, tudi plesati!	Župan	je odklonil vsako posredovanje, ker svoje uradne	A
Židovske ulice. Tam je pričakoval cesarja mestni	župan	s starešinstvom.Tudi je tu stalo sto mož oboroženega	A
je tu stalo sto mož oboroženega meščanstva.	Župan	je pozdravil vladarja v imenu meščanstva ter	A
pohvalil, naravno je, da je dobil tudi ljubljanski	župan	primeren kosec hvale.O njegovem govoru trdi	A
Tvoja Stevana. ‒Mi odpiše	župan:	dober predlog, bravo, čestitam. ‒Ta je uzun	A
‒ Kaj predlagate, mi prav ona.	Župan	obveščen, ji rečm.Župan se strinja, mi prav	A
Župan obveščen, ji rečm.	Župan	se strinja, mi prav ona.Župnk tut.	A
nadzirat morsko plažo v Portorožu. V mestu je	župan	Trimidij Osupel priredil veliko vrtno veselico	A
trenutku, ko je po . / . / stran 63 . / žrtvovalni	župan	skrbno skiciran zakon oddal v prepis svoji rahločutni	A
drugimi, duha uničujočimi opravili, odobril sam	župan	‒ časti-ti-ti-ti dr. Trimidij Osupel. PEPELKA	A
je tebe prineslo?« Trlep, svoboden kmet in	župan	iz Gabra, dobrih štirideset let star mož v usnjatem	A
»Kaj tebi mar naši tlačani?« »	Župan	sem jim in smilijo se mi, siromaki so.Polje	A
vasi tam okoli; iz Šentvida sta prišla samo	župan	Svetlin in Grbčev Belin.Vse črno jih je bilo	A
osat prišel do opata. »Trlep sem, gabrovski	župan!	« se je razkoračil.»Jaz z zapriseženimi možmi	A
Tam se daje prvo dovoljenje. Drugo daje	župan,	tretje župnik.Vrag vzemi vsa ta dovoljenja,	A
duhovni bode že dovolil, menim, če vi dovolite in	župan.	Ta bode pa najbolj siten.	A
pisano imel, da se smem ženiti, ne bi si upal	župan	ugovarjati kar naravnost.Lepa pomoč bi bila	A
napisanim listom mahal proti županstvu. Oče	župan	mu je sicer že prej grozil se, da mu ženitve	A
žage, na kateri živi, ne ugovarjajo. Vaški	župan	Stremenček je bil mož dolge rasti in suh.Sosedje	A
Zraven teh očito slabih lastnosti pak je imel	župan	Stremenček še nekaj takih, katere ne vemo, če	A
kakor bi kak porednež mislil, da je očanec	župan	kako posebno staro žensko rad imel, postavim	A
K temu važnemu možu pride Šepec. Oče	župan	je ravno v egiptovske sanjske bukve gledal in	A
vpraša žagar. »Gledam tukaj v bukve,« odgovori	župan	in vtakne črno, zaprašeno knjigo v poko lesenega	A
pripoveduje iz poslednje noči, iz katerih učeni	župan,	posvetovavši se iz egiptovskih sanjskih bukev	A
nikdar imel ni. Nazadnje žagar meni, da je	župan	dovolj prijazen in pridobljen; zato počasi napelje	A
dobljeni list in prosi dovoljenja za ženitev.	Župan	Stremenček obmolkne.Težko mu je bilo od reči	A
»Kdo vam brani? Vi ste	župan,	še gospod župan se vam lahko reče in bi se	A
»Kdo vam brani? Vi ste župan, še gospod	župan	se vam lahko reče in bi se vam moralo reči.	A
je izročila zato, ker ste mož, pravi mož.«	Župan	odkima.»Ne morem, ne morem.	A
bi, pa pomisli, da sem jaz le nekaj časa še	župan.	Potlej bodo drugega volili in ‒« »Koga bodo volili	A
baba!« Ko Šepec le ni jenjal prositi, rekel je	župan:	»Kar rečem, rečem!Govori ali tiho bodi, vse	A
Kdo ste pa vi? Vi še	župan	niste!Prekleta mevža, baba, kavsa, ropotulja	A
Vi vražja sapa! Čigar in kakšen	župan	ste vi, ki sanje razkladate kakor stare krmežljave	A
kakor stare krmežljave babure in coprnice!«	Župan	Stremenček se kakor kak Diogen ni zmenil za	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani