nova beseda iz Slovenije
svojega deda - bi prav tako zamahnil z roko, | češ, | to ni nič, takrat si si s plačo še kaj lahko | A |
je pogledal najprej osuplo, potem pa pokimal, | češ, | zakaj pa ne.Kumer je iz prsnega žepa vzel škatlico | A |
Tedaj Matej temu ni mogel povsem verjeti, | češ, | strah ima velike oči in še večji meter, ampak | A |
zgodilo, da mu je policist napisal mandatno kazen, | češ | da se njegovemu potniku nikamor več ne mudi | A |
cariniku le pokazal potrebne papirje in odbrzel, | češ, | pustite me, lahko zašvica.Pomahal je proti zadnjemu | A |
naučiti - le uporabljati ga ni hotel, iz trme, | češ | da noče pozabiti svojih korenin.Zaradi tega | A |
dati svojemu obrazu čimbolj ravnodušen izraz, | češ, | saj ni nič, ne bojte se.Zastavnik ga je pozorno | A |
mu jo dala za spomin. S širokim smehljajem, | češ, | bila je srečna krogla, ni ti prizadejala hujšega | A |
mati mu je najodločneje prepovedala pobeg, | češ | da ga bo, ko bodo prišli v Slovenijo, izvlekel | A |
rednem služenju, prijatelji, so mu vlivali pogum, | češ, | saj ni tako hudo, ampak vse pogostejši incidenti | A |
sprožilca! Si je drevo razgalilo mogočne prsi, | češ, | pa ustreli, če moraš, saj jaz tako in tako ne | A |
Miha nabere po hosti drv in naredi ogenj, | češ, | da se pri ognju raki veliko rajši lové; krog | A |
kaj ga čaka. Šimen se izgovarja nekaj časa, | češ, | da se hoče oni norčevati; a na resno prigovarjanje | A |
raka v vodo, da plavata in lezeta semtertja, | češ, | kdor vaju dobi, tega sta pa. Zajca je zapodil | A |
Nekaj časa je hodil na Rožančev kozolec leč, | češ, | tu ga ne bodo iskali, če je opravičen njegov | A |
zvedeli, zakaj ju čaka kazen, so ju pomilovali, | češ, | dobrega srca sta pa le. XII. | A |
toliko časa zopet svoje domače. Juri pa ni maral, | češ, | da mu ni nič dolgčas, da se mu nič ne toži po | A |
spregovoril. Juri pa ji je ustavljal govorjenje, | češ, | da se nikamor ne mudi in da je zdaj tako srečen | A |
starko na smrtni postelji gospod zaman tolažili, | češ, | da bo nocoj že v nebesih večerjala.»Rajši bi | A |
pravi oni, »ti se hočeš norčevati z menoj, | češ, | da sem babjeveren.Nekateri človek je tak, da | A |
pritrkuje z nogo. A kmalu jim mati ustavi veselje, | češ, | da to Juriju težko dene. »Veš kaj, Miha?« pravi | A |
zacelila. V par tednih so ga poslali nazaj, | češ, | da mu kost gnije, in doma je bil v par tednih | A |
tesneje zavil v suknjo. Miha je zmignil z rameni, | češ, | da le njemu dobro želi. Zamišljen je hodil nekaj | A |
ker ni bilo tekmeca blizu, čustvo varnosti, | češ, | enkrat bo dekle tako ali tako njegovo, kaj bi | A |
še upiral se jim je in tiščal v Dolino nazaj, | češ, | on ni več hribovec, on je Dolinec in pojde s | A |
strel ni zadel, in čoln nam je kimal na vodi, | češ, | le streljajte.Če mi da kdo pet goldinarjev, | A |
brez nesreče. Strežnik je zgrabil slivovko, | češ, | da se bolnikom ne sme nositi. »Saj sem vam rekel | A |
zadnjo uro! je tudi razcefrala pol moje rjuhe, | češ, | za uboge ranjence.« »Oh, oče,« se je nasmehnil | A |
o Vseh svetih. Tako se tudi marsikdo brani, | češ, | da rajši umrje; a ne pomaga nič; tukaj ukazuje | A |
drugega dne; zakaj Premcu se ni več mudilo, | češ, | dobra novica ne pride nikoli prepozno.Mladi | A |
in Ožbetova žena se ga ni mogla naslišati, | češ, | da tako smešnega in kratkočasnega moža še ni | A |
Kaj?« A žandar je bil odšel, | češ, | da se mu mudi. »Kakšen je pa moški!« se je hudoval | A |
/ stran 10 . / gospodinja in ga pridržala, | češ | da se mora Jerica vrniti vsak čas. To je bilo | A |
da gre k uljnjaku, se je ustavil in počakal, | češ | da se ne izplača za njim laziti.Tudi je imel | A |
otroka, kaj sta se toliko časa napravljala, | češ | da so Kržanovi že gotovo daleč naprej.Tone se | A |
stran 32 . / pa se obrnila počasi navzdol, | češ | da bodo rajši doma pri Rožmanu izpili par litrov | A |
zelje tlačil; po bluzi so mu pa bingljali čopki, | češ | da je strelec. Zadel pa ni nikoli nič.« | A |
še enkrat streljali; potlej streljaj, kamor | češ. | ’Ali ni bilo res tako?« | A |
nikoli. Nocoj je bila še na našega Judeža huda, | češ | ker ima krive noge; a kaj more revež za to! | A |
gospodarja, če sme z njim. Tone je odkimal, | češ | da ga Jerica ne vidi rada, in klical sestro | A |
delal, kakor da ne verjame Gašperjevim besedam, | češ | da ga predobro pozna; Gašperju pa je ravno ta | A |
stresel pri tej misli, in začel se je zagovarjati, | češ | da bi bil Miha njega ubil, če bi se on ne bil | A |
je zavil Rožman na bližnjico skozi Stegne, | češ, | srečala ne bosta nikogar, in pot se prikrajša | A |
Takemu sumničenju je na glas ugovarjal Gašper, | češ | da so bili najbrž fantje iz kake druge vasi | A |
dejal Gašper, ki niti gledat ni šel mrliča, | češ | da mu je prehudo pri srcu. Tako so ugibali ljudje | A |
zaman žalostna Tonetova sestra, tolažil Bric, | češ | da pametnemu človeku sploh ne pride na misel | A |
Ljudje so sploh milovali Klančarja in Toneta, | češ, | če je tudi kriv, ni storil iz hudobnega namena | A |
je bil Bric napolnil. Starec se je branil, | češ | da ne gre na božjo pot pit in jest. Dan se je | A |
da počije. Ustavil se je; a sesti ni hotel, | češ | da bi mu ostrmele noge, ki jih je komaj dobro | A |
nista nič ugovarjala, kar je Bricu zelo ugajalo, | češ | da sta pametna in si dasta kaj dopovedati, ne | A |
hodili tolažit nekdanji svetovavci in preroki, | češ | zakaj jih ni poslušala; sama sebi naj si pripiše | A |
sprožil kdo drug ta razgovor, ga je sprožil sam, | češ | da mu je še vedno hudo za rajnim Mihom. »V Stegnah | A |
Gašperja in ga začela miriti in pogovarjati, | češ | kakšno sramoto nakopava svoji hiši; le pogleda | A |
« je tolažil Bric bolnika, ki je odkimaval, | češ | da se še ne mudi.»Mudi ali ne,« je menil Bric | A |
se je požrtvovalno ponudil za varuha otrok, | češ | da je sorodnik in da bi ga bil rajnik najbrž | A |
pripoveduje. On ju je pošiljal k teti Mani, | češ | da ve ta mnogo več in lepših pripovedk.Lepo | A |
preveč prebrisan zdel; Rozala je tudi ugovarjala, | češ | da je ravno narobe res in da Bric vsega tega | A |
da jo bo sin poljubil, ji je odgriznil nos, | češ | da je ona kriva, da je sin tako zabredel, ker | A |
pravijo ljudje, da drži namreč on fanta pretrdo, | češ | ker ima Gašper vendar lepo posestvo in bi mu | A |
mora vse vestneje vršiti. Bric je ugovarjal, | češ | da še pes čuti, kdaj se pregreši; kako prihuljeno | A |
Francetu vso hišo; fant je moško odklonil, | češ | da je bilo njemu vse to prej znano ko njej. | A |
vrata, ampak od spodnje strani, z dvorišča, | češ | da mu je bolj na roke.Križman ni imel krčme | A |
je moral Tetrev tolažiti Rožmane in Križmane, | češ | da se stvar ne sme prenagliti, da stori prilika | A |
Dobrega Franceta pa je Gašper na kratko zavrnil, | češ | on lahko govori, ko ne gre za njegovo imetje | A |
nad sina Janeza. Janez se je nekaj ustavljal, | češ | da ne mara prenašati pošt, da noče ovajati, | A |
umiril, da je začel zagovarjati samega sebe, | češ | da si sam ni ničesar izmislil, da bi bil stric | A |
govoriti na sodišču; nekoliko je pa tudi plašil, | češ | da ima on izboren spomin, da ve vse, kar se | A |
Okoli tistega dne je začel sam hoditi na pošto, | češ | da ima tudi drugih opravkov.Dvakrat je šel zaman | A |
kos. Doma je vrgel novine zaničljivo na mizo, | češ | da ni notri nikoli nič, same čenče, katerih | A |
nositi. Sčakala ga je pa Liza in mu ga pripela, | češ | da bi bila sramota, če bi odšel tak mladenič | A |
nista ugovarjali; ustavila pa se je teta Mana, | češ | da je zakon resna stvar in nič za smeh. Drugim | A |
tako ne more pisati. Stric Tone jo je miril, | češ | da se vsa pisma tako končujejo, da zmeraj pozdravljajo | A |
izbrala; toda bala se je videza sebičnosti, | češ | da dela za domačo hišo, in tudi Gašper je prepustil | A |
Ali boš prišel?« Janez ni obljubil nič, | češ | da ne ve, če bo utegnil.Segel ji je v roko, | A |
bahato govoril, da misli kar pri vojakih ostati, | češ | da ga imajo častniki radi, da se mu godi imenitno | A |
kakor da bi že med lizal, in z veliko skledo, | češ | da naj mu ga Tone za dva krajcarja kar noter | A |
Zavaroval je nekaj kmetov in premotil tudi Tetreva, | češ | da bi se njegova koča še laže vnela. »Zdajle | A |
iztožil jih bom po poroki morebiti petdeset, | češ | saj ne potrebuje, ker ima plačo.« »Hudo sodiš | A |
vedel, kaj je stric, smejali, če bi ga hvalil, | češ | da se lastna hvala po blatu valja.No, zdaj se | A |
skrajni čas je bil, da je posegel vmes Ivan, | češ | da so to nečimrnosti, brez pomena za dobro ime | A |
večerji porožljal hlapec s srebrnim denarjem, | češ | da je toliko nabral na semnju. »Kako pa, da | A |
tako je; enemu se zameriš, če se mu predstaviš, | češ, | kaj nadleguje, drugemu, če se ne predstaviš | A |
kaj nadleguje, drugemu, če se ne predstaviš, | češ, | ne ve, kaj se spodobi, in marsikomu v vsakem | A |
ampak stisnil usta in zaničljivo pogledal, | češ | da se on ne bo nalival s podarjenim vinom kakor | A |
adjunkt pa je miril razjarjenega praktikanta, | češ | da mu ne bo treba dolgo prenašati teh sitnosti | A |
se spodobi, da zapitek plačajo samo gospodje, | češ | da so dame v vseh boljših družbah proste. »To | A |
takoj loti popisovanja, kako se je vršil pogreb, | češ | da so si ti opisi vsi podobni; omeni naj prekrasne | A |
kose in ga vrgel pokojnikovemu sinu pod noge, | češ | da mu nima on nič ukazovati. Ali so bile namreč | A |
Čebular se ni branil ne večerje ne knjige, | češ | da si on nabavlja knjižnico slovenskih slovstvenih | A |
pokonci. Če pa hvališ, vihajo bravci nosove, | češ, | neverjetno, ne riše po naravi, bajke.Zato si | A |
eden vdan v neizprosno usodo, drugi nevoljen, | češ | da se od daleč vse drugače vidi in da se ne | A |
nasmehnil, kako žaljivo tolažil ob nezgodi, | češ, | storil bom, kar zahteva dolžnost in korist; | A |
storil mož, ker je umrl, tega mnenja so bili vsi, | češ | da bi bil zapravil še kočo in vrt, če bi bil | A |
presenečenje. Podjetnik mu je izročil hišne ključe, | češ | da je njegovo delo pri kraju in da pričakuje | A |
opozoril na te nedostatke. Ta je zmignil z rameni, | češ | da si niti upal ni, ker je nastopal gospod Korbin | A |
ki jo je moral popraviti. Tja se je napotil, | češ | da mora dati tudi Korbinki kaj zaslužka.Preslišal | A |
Žvarovljah je obdeloval gospod Strada Ivana, | češ | da sta se že nekoliko pogovorila z materjo in | A |
Ivana, da naj se pelje z njim h Gričarjevim, | češ | da je družba tako pametna in prijetna, domača | A |
Gospod Strada ga je začel spet dražiti z Zefo, | češ | da naj se je zdaj še nagleda, preden mu jo on | A |
o njegovih zadevah. Skušal se je pošaliti, | češ | da je gospodu Stradi spodletela namera; a na | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |