češ (701-800)

Pojdi no sèm!« Oni se je zadrl: »Kaj	češ,	Škilè?« Nato je prijazneje vprašal: »Kaj si	A
je pa ni! Boš nam pa spet rezal svojo Meko,	češ	Beduini v Arabiji so Slovani, ker pravijo svojemu	A
cesar Leopoldus, smejal bi se mu bil v lice,	češ	cesar nosi zlato obleko in spremlja ga cela	A
mošnjo!« »Hudiča,« zjezil se je Kljukec, »ali	češ	zaspati ter spati toliko časa, da se prebudiš	A
take so ženske, take so vse ženske! Kaj se	češ	bati, Jurij Ljudevit!Prvi hip bode malo jeknila	A
a motno svoje oko proti gosposkemu sosedu,	češ	tudi mi, ki smo pri poljskem delu opešali, imamo	A
predstavila mladega soseda. Potem pa ju zapusti,	češ	da zdaj lahko sama vse opravita. Ko je oddirjala	A
nasvetoval, naj bi se streljalo med drsanjem,	češ	da bi se stvar prekrvavo ne končala in da bi	A
šalila iz naše govorice in zopet omenjala pse,	češ	da lepše govore kot mi, ki smo menda krščeni	A
sebe, da se je Primož lovil ob steni. »Kakor	češ	‒ za svoj denar dobim povsod pijače in boljše	A
nam bodo vzeli vsakega petindvajsetega moža,	češ	gospod Eugenius potrebuje armade. Ali mi koljemo	A
grešniki! In ti, plesnivi Frueberger, če že	češ	s šivankami šivati človeška telesa, krpaj svoje	A
zaslišijo. Gospod »Flekte« se ni dal pregovoriti,	češ	da je bilo prič že tako čez mero. »Togoti se	A
gospodarili ter revnim kmetičem jemali ubožno imetje,	češ	da so tako vsi skrivni luterani in da naj torej	A
ali meniš, da mi srce le za hip bije hitreje,	češ	da morda satan obsenči hudobne tvoje brate,	A
gorami, zbudil nas je Jernač, ki ni mnogo spal,	češ	da bi ne prespali ugodnega časa.Bila je še temna	A
gospod Jurij mojemu očetu, naj bi me dal v šolo,	češ:	mPrav gotovo pride v škofovo hišo in mogoče	A
kdo odgovoril, potem pa pomenljivo pokimala,	češ	‒ sej sem vedla, ‒ in pristavila: »No, sej sem	A
usta, pokazu svoje s plombami napolnjene zobe,	češ:	𠆭obr, vsi so polni lukenj, ampak imam jih pa	A
je!« sem vpil, Meev pa je le zamahnil s taco,	češ:	»Temule se je pa totalka odpelal,« se obrnil	A
pri Urhu v Ljubljani pritožujejo zoper tebe,	češ,	da jih skubemo, kadar le moremo.« »Saj to sem	A
posili. . / . / stran 17 . / »Vi ste pretili,	češ,	da bi se mi danes utegnilo še kaj pritekniti	A
tiho zaklel in si z rokami otrl znoj z obraza,	češ,	glej, o gospodar, kako trpim zate in se peklim	A
Kar so ti naši pastirji zagnali jok in stok,	češ,	da jim strašna zver trga živinčad na paši.Zver	A
predpečka so stopale na hišni prag in se jezile,	češ,	vse bo postano, ker dedec ne ve, kdaj je veleti	A
družinčad; še Mala se je naposled smehljala,	češ,	za Hotimira se ni bati, saj se Vitogoj dela	A
zardelo hčer in kar inako se ji je storilo,	češ,	še malo, pa se ti hči izpelje iz gnezda.Ali	A
Zakaj? Ker se vitezi podijo po turških deželah,	češ,	da rešujejo Sveto deželo, mi pa naj se sami	A
Krištof Planina ni trpel nobenega postajanja,	češ,	Višnjanom smo jo sicer srečno odnesli, ali dlje	A
kakor jo videli. Napada se niso več bali,	češ,	tam, kjer kujejo zle namere, luči in kresov	A
Mihael. Budislav se je urno pomaknil v goščo,	češ,	za boj se nisem pogodil. »V tujini sem, samo	A
najhuje. »Nemara, da oče in mati pravijo prav,	češ,	naj se nikar nič ne bojim. ‒ Kaj, ko bi mi	A
Stično. Hlapec je verjel in Repniku povedal,	češ,	da mu ne bo več delal, če je Repnik sam hlapec	A
prav zdaj biva na Kravjeku, pa se je premislil,	češ,	tudi meni ne kaže biti glasan. Beli menihi so	A
luč naj mu sveti! ‒ te davščine ni izterjaval,	češ,	da je paganska in grda, nečloveška.« »Star je	A
stran 122 . / per grad, je modro zamolčal,	češ,	tudi to povem še zmerom lahko, izgovorjene besede	A
spotoma tudi sem gor, pa sem se jim utajil,	češ,	da smo šli na lov,« je Majnhalm razkladal, zakaj	A
je Ditrik dokazoval. »Henrika izgovoriva,	češ,	da je bolan.« »O, saj je bolan!« je Henrik od	A
nanj!« ga je Henrik učil in mu strgal korenček,	češ,	tudi ti je še ne boš imel. Majnhalm se je zamislil	A
ne bi bali, kako nejevoljno so renčali vanj,	češ,	kaj se je ugrelo v njem, da bi kar ljudi davil	A
Trlep je vrhovatil besede in objedel gospodo,	češ,	da se ob nevarnosti poskrije v gradove, kmeta	A
Če kaj daš, je župniku prav; ko se izmikaš,	češ,	da nimaš, ti pa še sam da, kolikor more!« »Mislim	A
govoril o Zofiji in se hvalil in bahal z njo,	češ,	moja bo, njen oče mi jo je že obljubil, pa se	A
Majnhalmovo zamaknjenost, ki mu je sprva bila všeč,	češ,	glejte, tako lepa je moja nevesta, da človek	A
molitvijo v tem kraju, je stavbenik zavrgel,	češ,	da je svet nepripraven za veliki samostan, in	A
stavbenik ga je preveč cenil in hvalil opatu,	češ,	da je najboljši delavec. To je hudo ujedalo	A
dal ukaniti, je šel proč in vso pot zabavljal,	češ,	današnja mladina je čudna: za pomenek ni, za	A
Gabrovci, pa tudi drugi so pritekli vsi veseli,	češ,	Trlep je tu, domov jih bo vzel vse vkup.A ko	A
nič bati!« Samo petero se jih je oglasilo,	češ,	da bi radi ostali doma nekaj dni, potlej pa	A
posebno začudil, ko mu je Somrak odpovedal službo,	češ,	da se hoče pomenišiti. Somrak je res prišel	A
je?« se je Sladkonja nekoliko vznejevoljil,	češ,	stari Ostrovrhar ne bo prave volje za ženitovanjske	A
In so mu brž povedali. Jeza ga je popala,	češ,	Hartvik ve, kako in kaj, pa si vendar upa kaj	A
mnogi. Vendar se Urh otepa z vsemi štirimi,	češ,	da se bramba laže zagovarja kakor pa napad na	A
prav zate!« Hotimir je otožno pobesil glavo,	češ,	zdaj nekaj obeta, ko mu je še smrtni strah v	A
Loki in Mekinjah in pa dominikanke v Velésalu,	češ,	ti samostani so nepotrebni, ker ne strežejo	A
Tlačani se branijo tlake ali pa jo zamujajo,	češ,	sam naj dela, kdor hoče jesti.« »Tudi	A
nemški jezi, da so ga nekateri že zasmehovali,	češ,	kaj se Slovenec štuli za učenika nemškega jezika	A
»Zakaj vam ga je vzel?« je priorju ušlo. »	Češ	da je tisto branje pregrešno za nas.Pa mu nismo	A
mož premislil in poslal po meniha zdravnika,	češ	da se mu še nič ne mudi na drugi svet.«	A
prijaznemu menihu. A ta se je nekoliko branil,	češ,	mudi se mu, bolnega pastirčka na Pljuski mora	A
mleka. Kruh je vzel, za mleko se je zahvalil,	češ	po mleku ga rado črviči v trebuhu.	A
Sprva je le režal vame, počasi se je unesel,	češ	da si še premisli.O, če zdaj pritisne še opat	A
grdo zablodil, obenem se pa prevzetno rebril,	češ,	da sem rez greha.« A že se hje spomnil	A
Kumerdelj kimal, »povsod so mi župniki nagajali,	češ,	šol ni treba, po njih da bi nastale same zmede	A
» ... ki so jih na Bavarskem že preklicali,	češ,	nevarni so ljudem in državi.« »Dosti	A
ljubeznijo oglasil za pravice slovenskega jezika,	češ	čemu ne pišemo za slovensko ljudstvo, marveč	A
delajo?« Linhart je molče privzdignil ramo,	češ,	tako je, in se zagledal po širokih travnikih	A
vola mi je vzel že prej, kravo mi je pustil,	češ	da brez mleka ne bom.« »No, saj ni napačen	A
prefekt in mu nadrobil gorkih kozjih molitvic,	češ	da se pritoži do same deželne vlade v Ljubljani	A
se komu kaj primeri? Vsega bi bil kriv on,	češ,	zapeljeval jih je in vodil v očiten upor zoper	A
si ga vedi, ali ne vzame v precep prav njega,	češ,	učen si na postave, pisma jim pišeš do cesarja	A
se plašila ne bo!« Tekal je od hiše do hiše,	češ,	ali se ni komu kaj primerilo, ko je tako vpitje	A
tramovja stare Čandkove koče. Pater Tonček zmajuje,	češ,	ne vem, kaj bo.« Trlep je brez ponude	A
Toda poslal ji je kratko pismo šele z doma,	češ,	da bi mu bilo osebno slovo pretežko. Samo enkrat	A
ustrašila, malo da bi se postavila pred drugimi,	češ,	tudi jaz smem pri tej hiši reči katero.»Kaj	A
dá lepo v hlev in drugi dan pokaže gospodu,	češ,	da jo je ponoči ujel na travniku.« »Graščakinja	A
ga je pogledala in se mu podsmešno namrdnila,	češ,	kaj se delaš! Umaknil je oči in si z rokami	A
zdravih Marij. Stiški opat ga je tako učil,	češ	da se Marija razveseli ob vsaki zdravi Mariji	A
gre. Kdo vé, ali ni ogleduh, ki se je potulil,	češ,	da je bolan?« Pater opat se je molčé nasmehnil	A
oznanjal, kar vem. Pa mi niso radi verjeli,	češ,	Turek pride rajši na jésen, ko so pridelki pod	A
»Kaj to ni tatvina? Ne spreglej mu je,	češ,	otroke ima, nasititi jih mora; tudi divjačina	A
Saj bi se bil že rad, pa se me je vsaka zbala,	češ,	da me je preveč.« »Ajdovska deklica bi bila	A
neplemiškim dečkom.« »Pa tudi dovolil ne bi tlačanu,	češ,	kdo bo pa delal?« se je pater Evstahij spomnil	A
po umu in neduhovski po življenju, zamerijo ‒	češ,	tlačani v drugih župnijah in gospoščinah uporno	A
velikanko in ženitev z njo; Trlep se je smehljal,	češ,	kaj se mi mara, kar dva takale hrusta bom imel	A
se preveč bojijo in potlej malomarno učijo,	češ	saj ne vem, ali bom jutri še živ.« XXXIV.	A
odgovor ni bil prav všeč samovoljni gospodi,	češ,	opat ima za tlačana premehke roké, le gospodi	A
le ne more ubrati nikjer, vsaka se ga boji,	češ,	da ga je preveč.« »Ženska je neumna vsaka: ko	A
je šel nad opata. Pa ta se mu je le smehljal,	češ,	samostana se vendar ne bodo lotili tisti oné	A
skupni dom, in da bi ga kdo še dolžiti utegnil,	češ,	glejte, samostan je razpustil in menihe zadrevil	A
mežiknil. Kopič je renčal v dobrodušnem smehu,	češ,	kaj pa česnate, zakaj premlada? »Ti, tega nisi	A
da bi nam pomagal. Le davke so drli z nas,	češ,	da vojsko zbirajo zoper Turka!« »Kje je zdaj	A
Velikemu borštu. »Bežimo!« so tlačani vpili,	češ,	tudi menihi že bežijo. A mlajši menihi so se	A
zadosti. Strahovati so začeli ujete menihe,	češ,	kje samostan skriva še drugih, večjih vrednot	A
omrsili s tisto travno brozgo, vso so pustili nam,	češ,	le jejte, da lačni ne boste preveč.« Obstal	A
zamere po drugih gradovih.« A Hrvata sta vrela,	češ,	tudi samostan je grad. Trlep jima ni mogel dosti	A
dolge svobodnjaške lase in ga na lahko udari,	češ,	zdaj si pa naš tlačan.« »Tudi jaz sem že dosti	A
« Tlačani poprimejo in zaženo v en glas,	češ	da se še ne upirajo, ko jim gospoda jemlje pridelke	A
denarja, drugo polovico pa prodati za slepo ceno,	češ,	kar je izpodoral, je prav za prav samostanska	A
človečji lov, zdaj se jim je kar dobro zdelo,	češ,	ni ti usojeno, čeprav si opat in tak mogočnik	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani