Drugega jutra je povila Jerica Francetu kito cvetja, in Janezu ga je bila pripravila Rožmanova Reza, če bi se bil prišel poslovit; za njim ga pa ni hotela nositi. Sčakala ga je pa Liza in mu ga pripela, češ da bi bila sramota, če bi odšel tak mladenič brez cvetja. Tone je stisnil vsakemu nekaj denarja v roke, in teta je slovesno izročila vsakemu blagoslovljeno svetinjico in molek.