Pri Pečarju pa jih niso več dočakali, zakaj pod goro šele, tam kjer se strmec prične in steza v goro zavije, sta našla Štefana, ki je ležal na mrzli zemlji in spal. Mnogo, mnogo truda je stalo, preden sta ga spravila domov, zakaj ne le da ni mogel od slabosti hoditi, ampak še upiral se jim je in tiščal v Dolino nazaj, češ, on ni več hribovec, on je Dolinec in pojde s fanti na vas. Ko se je pa po poti malo streznil, se je hotel metati z Mihom.