»Jaz govorim, kar sem videl,« je dejal oblastno Lomast. »Jaz pa ne pustim, da bi kdo čez mojega strica zabavljal,« se je jezil Škorec, in skrajni čas je bil, da je posegel vmes Ivan, češ da so to nečimrnosti, brez pomena za dobro ime, za čast in slavo kakšnega človeka; ljudje, ki so sami malenkostni, vidijo povsod le malenkosti. Spominu blagega rajnika to nič ne škoduje.