češ (301-400)

posmehovanja in zloradosti. Ivan je ustavil mater,	češ	da se ni prišel posvetovat, ampak naznaniti	A
treba kako in kaj.« Oče se je vlekel za Cilo,	češ	da se je treba bolj ozirati na siromaka ko na	A
če ne bo njenih sorodnikov nobenega blizu,	češ	da tudi drugih svatov ne bodo vabili, marveč	A
se je tako razjezil, da so ga morali miriti,	češ	da se pač tako govori. »Kar se govori, naj se	A
kratkočasila z igračami, brala neumne romane,	češ	da se izobražuje, gledala skoz okno, kako se	A
« je menila Korbinka in odpravljala otroke,	češ	da so zdaj že vse videli in slišali. »He, Korbinka	A
gosposko sestro, a ni hotela sesti za mizo,	češ	da se to ne spodobi.Potem so se začeli poslavljati	A
je dejala Korbinka. Zefa pa se je branila,	češ	da je zase kupila dva druga. Ko sta sedala mlada	A
ljubosumnosti; če jo je pa pokazal, se mu je smejala,	češ	da njenega srca ne vznemirja tak starec nič	A
izpeljuje naš zgodovinar iz latinske besede »petax«,	češ	ker je bil mož lakomen.A ker smo prav istega	A
« Lazar pa je pogledal svojega poveljnika,	češ,	kaj to pomeni. Ko pa so konjiki z nekoliko truda	A
pogledal skozi okno, zdaj na vojaka pri mizi,	češ,	če se je že napil.Obleka je oznanjala imovitega	A
ležečim v nezavesti, da mu je moral oni braniti,	češ,	naj ga pusti, če je še živ, da zve sodišče,	A
nekoliko prenehal, kakor ga je bil Petacij poučil,	češ,	da dobi visoki poslušalec časa dobro preudariti	A
/ mu, toda sramežljivost mu je to branila,	češ,	za tako preprostega me ne sme imeti ta mož,	A
Židu prav. Abraham se je ustavljal in branil,	češ	da je podjetje nevarno, da nima gotovine, da	A
gospod doktor!« ‒ Lenart je mahnil z roko,	češ,	moja pozornost ne potrebuje tega opomina ‒	A
svojega butca za mano, kakor hijeno za levom,	češ,	tukaj se bo dalo kaj naropati.Jaz pa nič vedel	A
gospodarju sparoma: spremljal ga je neločljivi Cahej,	češ,	nemara tudi zanj odpade kaka službica. In ni	A
ga je hlastno prijela za roko in mu ga vzela,	češ,	tega mu ne dá.Začuden je vprašal potnik, zakaj	A
razjasnila, ko mu prinese oče še zapečaten list,	češ,	naj mu ga prebere.Caheju je bilo pa že toliko	A
tolarjev; ali možje so le zmajevali z glavami,	češ,	če res kaj ima, ni prišel do imetja po pošteni	A
skril?« »Mislim, da ne, in četudi se je, kje ga	češ	iskati ponoči ‒ le naprej!« Martinčku so se	A
opoldne pregrniti drugega, pa mi niste pustili,	češ	da je še ta dober.« »Tako, zdaj mi boš pa še	A
groza?« Boltovec malo zamiži in se namuza,	češ	‒ mene strah. »Pred kom bi ga bilo strah?« pristavi	A
danes na tisto uho ni hotel nič prav slišati,	češ	da vina mu še že da, gotovine mu pa ne more	A
proti Čerinu, stavil se je tudi šivar po robu,	češ	da zdaj tako hitro ne utegne, ker ima dela za	A
dobro.« Žganjar natoči Mešičku in mu namigne,	češ	le pij!Ta je zastonj, ker si me tako lepo zagovarjal	A
žilavo, da ga skoro ni bilo moči jesti, ali kaj	češ,	pomagaj si, če si moreš! Midva sva se tolažila	A
vsaj na eno koleno, kar pa materi ni prav;	češ:	kakor bi zajce streljali, in iz pobožnih src	A
prišla govorica na vrt, vedno so godrnjali,	češ,	bogve, zakaj ta lepi prostor brez vsakega dobička	A
potožilo materi svojo bol. Ona jo je tolažila,	češ,	da bo polagoma vse dobro. Enolično so potekali	A
lepo je pisal ženi in otrokom! Tolažil jih je,	češ,	da je zdrav in pride v kratkem na dopust ...Pismo	A
dvakrat prestreljeno. In še mrtvo samo zase krivo,	češ	da je hotela na črno čez mejo. 7.	A
prepozno za kako veliko pamet, je pomežiknil,	češ,	vzemi. Ne morem, sem mu zagrnil krpo.	A
lahko ob vsakem času ošinil in ji pomežiknil,	češ,	dobra si, dobra.Muzikant je zdaj zdaj uporabil	A
potihem preklel in je vse do belega obrnil z očmi,	češ,	kaj ti je bilo res zdaj še tega treba, nato	A
hudomušno, če ne celo nagajivo slutljivostjo,	češ,	le kaj sta si spet zakuhala. Samo ne sprašuj	A
pomenilo. Nazdravili so in se glasno smejali,	češ,	že spet eden, ki o tem nima pojma.Pritegnili	A
molče potrepljal s trepetavo koščeno dlanjo,	češ,	zdaj vendar že je kot je in kaj mi tu moremo	A
pri starinarju v uri hudomušnega razposajenja,	češ	da ga taka puščica ne bo zadela več nobena,	A
podjemanja brez mreže, drugi ga spet omalovaževali,	češ	da mož celo življenje ne počenja drugega ko	A
odmerjeno razkošje, ga odeva s preveliko srečo,	češ	da bo pozneje za mirovanje in počitek, za podaljšek	A
priložnosti, je stopila k njemu sama pred pogrebom,	češ	da bi mu razodela mladeničeve kreposti in vrline	A
so ljudje že vedeli, a razočarankina trditev,	češ	da je mož postal duhovnik samo zategadelj, da	A
z njeno neminljivostjo in trdnim uverjenjem,	češ	da je deklica, in zato ne more imeti opravka	A
dobroto in te obsijali s svojo velikodušnostjo,	češ	vse ti bodi tokrat odpuščeno, vse pozabljeno	A
bi ga o čem spraševal, pač pa me sprašuje on,	češ	kako gledam na to in kako na ono, kaj se mi	A
trenutku, ravnal se je po nekakšnem instinktu,	češ	prenizko ne bo, previsoko ne škodi.Volčjaku	A
ugotovil tuj popotnik na podlagi Tjaževe pripovedi,	češ	da je v kuhinji silovito zagrmelo in mu je takoj	A
sklep, bi se bila obvladala in hladno vprašala,	češ	kaj imam jaz s tem opraviti, naj to sporoči	A
stanju so mi nune razodele novo presenečenje,	češ	da naj bo vse prejšnje pozabljeno, kajti treba	A
zahvalila za njihovo usmiljenje in bližino,	češ	da me doletava ob nadvse neugodni priliki, kaj	A
oblikovno dopolnitev, tako rekoč zaradi lepšega,	češ	da je treba poslušati tudi drugo ali tretjo	A
Mrtoláz pravi: »Baba, le zgubi se, kamor	češ;	jaz bom odnašal, jaz, ki bolj vem, kje je Čatež	A
planini. Satirski se je nasmihal in prigovarjal,	češ:	pot do Konj-planine je predolga, in z damami	A
in z nami.« Handžija je skomizgnil z ramo,	češ:	mnogo so nam obetali takšni dobri in pošteni	A
delavci.’ Opravičeval je pijanost z nedeljo,	češ:	na ta božji dan se pije tudi na Slovenskem premnogo	A
podjetje. Takšne mlečneže pošiljajo v Bosno,	češ:	ti naj upravljajo, nova kultura naj napoči!	A
je usta, vzel pero ter široko sedel k mizi,	češ:	Brbljaj, kar hočeš, a jaz v službi ne smem.	A
curela od njega ‒« »Veste, name se je nasadil,	češ:	ako se ne umem vesti pri olikanih ljudeh, naj	A
oženi!« Bajić je mahnil z roko proti durim,	češ:	Hajdiva dalje, stvar ni vredna, da bi se mudil	A
čelom. Bajić se je nervozno okrenil k deklici,	češ:	mi se menimo o resnih in važnih stvareh, ta	A
uživati. Ponudil je tudi Vilarju, pa ta ni hotel,	češ:	»Do dveh sem se gostil pri Bajićevih.« »A, Bajićevi	A
prikupiti verskemu čutu katoliških Avstrijcev,	češ:	Mi smo vaše vere, nam pomagajte!Tako je tudi	A
. / . / stran 262 . / Pa nista dovolila,	češ:	Drva so carska, in kadar ne bo debelih, spravimo	A
šaljivo smejal med njimi, . / . / stran 330 . /	češ:	Ako na zemlji vso njih pravico pobere vrag,	A
krvoprolitje?« Gozdar se je tajno hahljal,	češ:	O človek zabiti, s takšnimi besedami ne boš	A
desnico ter posvalkal s palcem in kazalcem,	češ:	večno premeščanje velja denar, tega pa ni pri	A
po okraju. Trkulja je prinesel košarico sliv,	češ:	Vse vzemi, dobrotnik naš! ‒ no Vilar se je zadovoljil	A
žarke oči ter jih uprla v gospodina Franja,	češ:	Oh, ko bi ti čutil mojo srečo!Čudil se je, da	A
Kaj so iskali?« Deček je skomizgnil z ramo,	češ:	Kdo ve?Čez hip je rekel: »In Drljačka je bila	A
mu je i stara Bajićevka pogrozila s prstom,	češ:	Čakajte, sedaj pride vse na dan! »Prosim, gospod	A
iskrami porogljivosti enoglasno zagrohotajo,	češ:	Ujel se je norec!Pa mene njih zasmeh ne bo vznemirja	A
prijela za roko in potegnila na svojo stran,	češ:	v ženskem varstvu se ti ne zgodi nič žalega	A
mizo, sta namignila Buzduga in Mik gospodarju,	češ:	idi, dobrotnik, v kamrico na kratek pomenek	A
jo je večkrat pokregal in izpodbudil k delu,	češ:	Gospodin Franjo se povrne, in gunjič še ne bo	A
ji pred nosom posvaljkal s palcem in kazalcem	češ:	Plačala boš! Kadar je trebalo plačati, majka	A
tajnega ukaza pasti na kup; dvignil je roki,	češ:	Naj se zgodi volja božja! ‒ in ves seseden stopil	A
ne bo nič boljša.« Vilar je majal z glavo,	češ:	hudo je in pomoči ne vem nobene.In oprezno je	A
je davek zvišal na polovico vseh pridelkov,	češ:	Raja je presita, pa se buni.To je očeta in Tunjico	A
delavcih Jovica?« Paznik je pomajal z glavo,	češ:	Vprašal bi jih bil! ‒ in ravnodušno je odgovoril	A
sedaj je tvoja,« je rekel Vazko in dvignil rami,	češ:	delaj, kar hočeš.Čez hip je pristavil: »Ako	A
razumen, da je skraja hotel jahati na čelu,	češ,	naj se onadva neopazovano gledata in razgovarjata	A
in poudarjal svoje neustrašljivo Slovanstvo,	češ:	Kaj nam pa morejo! Drugo jutro je dal na pošto	A
s samoljubnim pogledom obrsnila vse navzoče,	češ:	evo, koliko se je v srcu in glavi nagomililo	A
sramota boli.« Hren se je jezil na Bajića,	češ:	Sam je kriv; čemu je pa vabil v hišo Pesterja	A
očeh; z izrazom smehljaja je vklenil jetnika,	češ:	Ne boj se, malo pokore ti ne bode škodovalo	A
Gozdar ga je obdolžil sumljivih zvez z Jovico	češ:	mnogo se je bratil z njim, v hanu ob Spreči	A
Lazarjem sva nerazumljivo gledala na stavca,	češ,	čemu bi govorili latovski in kleli madžarski	A
ji je beseda zalomila in obotavljala se je,	češ,	da ji v igri sreča ni mila in da rajši s tistim	A
tisti, ki je steklemu psu nalašč molil stegno,	češ,	ugrizni!« - Gregorka je pomela s prstom pred	A
šla v glavo moja logika. Zmajal je z glavo,	češ,	neumnost!Ali jaz nisem odjenjal.	A
in sile, z rokami, trdo zagozdenimi v žepih,	češ,	katera je meni enaka in mari mi je svet, - poleg	A
mostovža mi je zamigljal nekak premislek v glavi,	češ:	kako pa zdaj - iz česar sklepam, da se slabost	A
kakor bi bil odsekal, se je Lazarju nasmehnil,	češ,	sedaj je končano ono, kar se tiče službenega	A
zalila živa rdečica in neko šegavo začudenje,	češ,	koliko vas je doma in kakega gosta imate pri	A
drugim tega, kar je zanje že izgubljeno na veke -	češ:	ljubezen je strup. Včasih se je njima zdržano	A
Pogledala je name z najjasnejšim pogledom,	češ,	ti vse veš ti si se bíl zame, ti si dober in	A
je prodala kos za kosom od svojega posestva,	češ,	Jurij ne bo potreboval zemlje, ker bo gospod	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani