Zaman ju je hrepeneče čakala Primoževa mati, zaman je hodil mladi Primož še pozno v noč gledat po cesti, kdaj se prikažeta, zaman je koprnela Rozalka po kapljici veselega upanja. »Oh, umrl je Juri, umrl,« je vzdihovala mati še celo dopoldne drugega dne; zakaj Premcu se ni več mudilo, češ, dobra novica ne pride nikoli prepozno. Mladi gospodar mu je hitel popoldne nasproti in kmalu pripeljal očeta in brata.