nova beseda iz Slovenije
pomolčal in na tihem občudoval modrost žene, | češ | kako ima prav ‒ zavoljo ljudi. »Saj res. | A |
zabolela misel da bi mu utegnila Jančarica očitati, | češ | ugnala te je.Sunkoma je okrenil glavo proti | A |
ni treba. Navsezadnje prideš ljudem v zobe, | češ | komaj je čakala, da je izdihnil.« »In če bi | A |
Lojzi pa je rekla, naj le Fracko spet napreže, | češ | da je že zadosti trdna. »Če bo France dovolil | A |
krog enajste dopoldne me pokliče cerkovnik, | češ | da vojak čaka na izpoved.Ob enajstih ‒ in vojak | A |
prišel ta vojak zopet. Malo sem se ga zbal, | češ | morda mu spet diši kurja juha.Kakor da bi jo | A |
jo pomolzem, in je ni bilo. Tekla sem v hrib, | češ | morda se je sprostila in se šla past.In, Bog | A |
Takoj so mi jo črtali, zame in za otročiče, | češ | da je umrl v civilu.« »To je krivica.« | A |
Razveselil se je, ker je zvedel za gradišče, | češ | bo vsaj nekaj junaškega dela.Tudi po Svarunu | A |
naleti na kakega Slovena, po ovcah ali konjih, | češ | da je poslanec azijskega trgovca, ki bi prišel | A |
Justinijana. Pisali so mu tožbo zoper Belizarja, | češ | da hoče, prevzeten zbog zmage, postati samovladar | A |
zanje zaboj zlatá. Nato jih je podaril Teodori, | češ | naj jih spusti v tekmo pri višnjevih, ki so | A |
Privel ga je v areno. Iztok je zmajal z glavo, | češ | nočem osedlanega konja.Sluge so pristopili in | A |
zaeno ošinila s pogledom, namignila z glavo, | češ: | Poglej, pazi! Ko se je Iztok ozrl in zagledal | A |
despojne, Spiridion, prestregel moje pismo, | češ | da ga ponese sam.In Spiridion je zaupni vohun | A |
se stvar izvrši, pošlji na vse kraje tekače, | češ | naj ulove ubeglega Slovena!Pojdi!« Azbad se | A |
črnimi oblaki. Prosili so celo pribočniki, | češ | naj počaka en dan; ni varno znamenje, ker se | A |
reč! Potem se midve zgroziva pri Smrekarju, | češ, | kakšna vas, kako gnezdo, še voza ni!In čast | A |
Smrekar si je naročil črne kave v pisarno, | češ | da ima dosti posla, in takoj odšel. | A |
da se Strniška silno togoti na vse trgovce, | češ, | sami sleparji so, se je odločil v trenutku, | A |
Trsta in se jezil, zakaj da sem že prodala, | češ, | pet tisoč več bi dal on.Pomislite, pet tisoč | A |
blazno, če sploh kaj razmišljate o tej stvari, | češ | da je za vse odgovoren sam.« »Hvala | A |
da je pismo dal Strniški, in jo preklinja, | češ, | ženska lakomna, ki ji je primešetaril toliko | A |
oklešček, ga naslonil na vrata, da te opozori, | češ, | nekaj pomeni.In pismo sem vtaknil za vrata, | A |
obiskovala in ji obetala in razkladala nove načrte, | češ, | naj tudi skladajo o naju nove pesmi o zarjavelih | A |
Ko sem pa preudaril, sem se celo razveselil, | češ | nikdo me tu ne bo spoznal. Vesel sem korakal | A |
priskočili in podali roke, kakor jo podajo vsakomur, | češ | revežu je izpodletelo, pomagajmo mu.Oj, ne! | A |
še vedno ponosno zravnan, kakor bi izzival, | češ | tu je tista poštenost v moji duši, ki še ni | A |
dajalo veter in so se svatje kar spogledovali, | češ | le kje se je vzel Mihor tak? Toda zgrabilo | A |
vrišč zaradi obeh fantov, ki sta šla od hiše, | češ | mlada ju je izpodrinila. Toda na Podlcgu ni | A |
in v gozde, da je bila mlada mati kar huda, | češ | vse mi poberete, kaj bo zame?Strici pa so se | A |
sem kam »skočila«, in se zgražali nad menoj, | češ | da tam same neumnosti pletem v glavi.A zame | A |
čisto izpraznili trgovino! In še režali so se, | češ | kakšna zlata jama je ta tvoja štacuna, koder | A |
in kakor da je uganil mojo grdo skrito misel, | češ | da najbrž tudi on ne ve, kako se čemu reče po | A |
čisto izpraznili trgovino! Še režali so se, | češ | kakšna zlata jama je ta tvoja štacuna, ti žaba | A |
da bi se bila kaj zmenila za njene ugovore, | češ | da ji je še prevroče, in dodala: »Zdaj pa kava | A |
Martini: »Ko kakšna grofica se usede in odpelje, | češ | pišite me v uh, sami berači!Kaj pa misli, da | A |
pogledal nazaj k Rudiju, samo z roko je odmahnil, | češ | saj se ne splača, in razen tega sploh nisem | A |
pustil polovico vsake jedi in se opravičeval, | češ | da je zajtrkoval pozno in obilno, pa da so naše | A |
kompletno kosilo, čeprav se je šofer branil, | češ | da je prevroče. ‘Kaj še,’ mu je tiše rekel Resnik | A |
zmerjal, ko so Tineta premeščali v njihov avto, | češ | da ne pazijo dovolj, sam pa je nazadnje sédel | A |
ali ni bilo tudi za tem skrito samoljubje: | češ, | vedno bo dvigala oči k meni, ki sem jo povišal | A |
snu so poslušali mladeničevo pripovedovanje, | češ | da se je njegova rodbina sprijaznila z njegovo | A |
njegov trud, on pa jo je smehljaje zavrnil, | češ | večeri na Gradišču so mu zabava in oddih.S tem | A |
Nekateri so ga hvalili, drugi pa so se mrdali, | češ | naj se raje briga za šolo, čeprav so bili njegovi | A |
in nazadnje celo potolažil obupano starko, | češ | da mu že verjame, saj dobro pozna trške nepridiprave | A |
sveta je Luka odslovil spremljajoča otroka, | češ | da se pričenja strmina, ki zahteva urnejšo hojo | A |
bil bržkone izdal gostilničar pod Stropnico, | češ | on hrani drobiž, ostanke tistega desetaka, s | A |
pomaga, ta pa je odkimaval in se opravičeval, | češ | da ne spravi niti grižljaja vase, preden ne | A |
njegovo veliko presenečenje poklical stari Hojan, | češ | naj krene z živadjo proti Hrastovcu, ker bi | A |
Ančki, so z ogorčeno slogo segle nad moške, | češ | zaradi njih pride hiša na slab glas v trgu in | A |
Smehljaje se je odklanjal sleherno zahvalo, | češ | vse dečkove navedbe - tudi o nesreči pri jezu | A |
velikega spoštovanja do grofa ni nasprotovala, | češ | dve leti so zmogli brez njega, pa bodo še eno | A |
bolj je prisluhnil drugemu grofovemu nasvetu, | češ | naj izrabi priliko in se pri Marinu nauči nekaj | A |
umetnosti. Učitelj Urbančič je s svojo pripombo, | češ | da bi povsod drugod odkritje podzemeljskih votlin | A |
Razborška mladina je pritrjujoče vzklikala, | češ | stari so svojeglavo silili drugam, naj bodo | A |
predsednika večine narodnih društev v dolini - | češ | da bi morali na tem najlepšem in najbolj romantičnem | A |
V njegovo veliko zadoščenje je Vida ostala, | češ | da je za ples preveč utrujena.Pa naj ji nekoliko | A |
in srditim glasom skoraj zavpil nad sestro, | češ | da ji mora nekaj povedati. Lovrek se | A |
Lovreka in Polonico. Teta ni hotela ničesar, | češ | da ne potrebuje in itak ne bo več dolgo na svetu | A |
je hitro opravil: tudi letos so ga spustili, | češ | da ga bodo že doma potrdili.Tako je spet za | A |
govorilo pa je tudi o novih Miklausinovih naporih, | češ | da spet kljubuje Gradnikovim.V Lovrekovi odsotnosti | A |
Urbančič, ki se je po kosilu oglasil na Gradišču, | češ | da utegne samo mimogrede pozdraviti teto, sicer | A |
izletniški, ob cestnem križišču stoječi gostilni, | češ | tam se vedno najde družba.Ko so prispeli, so | A |
elegantnim nosljanjem sprožil na začudenega fanta - | češ | kaj bo pač tako revše znalo? - nekaj vsakdanjih | A |
hotel oddaljiti, a odvetnik - čigar vabilo, | češ | naj vendar prisede, je bil v svojem razburjenju | A |
razveselil. Namerno sem ga vprašal po tebi, | češ | gotovo je vesel domačina ... Da si videl njegov | A |
testo se mu je povesil! Hladno me je zavrnil, | češ | da občuje z moštvom samo službeno in da to pričakuje | A |
hmeljarju, ki se je sprva nevšečno zmrdaval, | češ | pobeg k figavim Lahom mu ničkaj ne diši.Kdo | A |
vstali pred njim preudarki treznega razuma, | češ, | nihče ne ve, kako dolgo bo še trajala vojna | A |
odpodili ste sem ter tja kakšnega človeka od mene, | češ, | da slabo delam, in ste mu priporočili Igliča | A |
torej jezil?“ ”Ej, le misli si, da ga grize: | češ, | taki berači, pa se postavljajo z otroci.On misli | A |
to prav nič ne zmeni, še smeje se na tihem, | češ: | zdaj me zavidaj, zdaj, ko me imaš za kaj! | A |
pregleduje stvari počasi in nekako nejevoljno, | češ, | ženi se sanja.Toda vedno hlastneje premetuje | A |
temu ali onemu, kdor je ravno v bližini stal, | češ: | ”Ali ga vidiš, Vejána?Kakšen je bil nekdaj in | A |
Ravno tako bodo kazali na njegove otroke, | češ: | oče je bil v mestu zaprt, ker se je pretepal | A |
pa se je Marijca sprva zelo branila sprejeti, | češ, | da toliko ni zaslužila s svojim delom.Ravno | A |
vzrok tej bridki resnici na tedanje pesnike, | češ, | da prav za prav niso pesniki, časih pa tudi | A |
poslal zadnjič uredniku, pa mi jo je vrnil, | češ, | naj popravim drugo poglavje ... Ali odkrito vama | A |
take sinove. Ljudje se še njega ogibljejo, | češ: | jabolko ne pade ... in tako dalje.Nekoliko je | A |
Ali bi rad? Ali | češ? | “ Odpel si je suknjo, potegnil je iz žepa | A |
”Od Marjute ... Ali | češ | malo sira?“ ”Daj sem ... | A |
dne, a nato ga je mojster nakratko odslovil, | češ, | da je nespreten, prepočasen.Dal mu je forint | A |
tolpo razbojnikov in me iztrgal kupcu iz rok, | češ, | da si je mene namenil zase.« »Ta je pa lepa | A |
Bihača, ko nam prihiti nasproti ubežni Vlah, | češ, | da bi lahko zavzeli turški grad Udvin, ako bi | A |
vendar tako mrk, tako čudno nejeveren in užaljen, | češ | da hči ni srečna, da so jo bile obšle le neumne | A |
cesti, je z nekako zavidnostjo gledalo na Peč, | češ, | blagor njim, ki so gori na toplem in varnem | A |
Marjanice. Pomivala je posodo in se jezila na Nežo, | češ, | da samo pleše in da ni nikogar, ki bi delal | A |
debelih polen, da je Šime klel drva in drvarja, | češ, | da še vse svoje žive dni ni tako hitel ko sedaj | A |
pomislil Tomaž, da bi se mu smejali v vasi, | češ: | na Peč je šel za hlapca, in je dejal: | A |
je prišlo do plačila, je vselej plačal Tomaž, | češ: | »Kaj boš ti. | A |
to odgovor?« Pogledala je na Anico in Jurija, | češ, | le nikar se mi še ne izgubita, sta vidva ravno | A |
ni lice, kar trdi Katra. Katra jo je pobrala, | češ, | kaj da on ve.Za moško obleko morda, za žensko | A |
je gorelo razburjenja. Tomaž je sunil Katro, | češ: | »Posluša!« | A |
ga je bil preje izrekel, si ni upal ponoviti, | češ: | naj ji vrže v obraz, ali pa Lipetu, katera grba | A |
niti nje, njegove žene skoro ne pusti blizu, | češ: | »Mati ve najbolje, kaj mu je treba, ali ni res | A |
skrbi pa je kazala do tebe? Samo pretvarja se, | češ, | da ne porečejo, da ga nisem marala.Tako sem | A |
tiščala, naj le gre k polnočnici in naj gre, | češ, | da zna sama poskrbeti za Jurija.Anica je čutila | A |
Ne! Pač pa se je nekako nevoljno nasmehnil, | češ: | »Lipe ni napačen človek, ni!« | A |
vso jezo na Anico in tolmačil njeno obnašanje, | češ, | »da je nemarna lahkoživka in brez srca«, in | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |