tako (2.801-2.900)

« je rekel, »da bi bilo poletje in praznik,	tako	da bi bile vse šartke na parniku polne zastavic	A
»Nič veselega ni,« je čez čas spet rekel.	Tako	je dokončno odklonil.Zakaj bi nama moralo prav	A
Potem se je obrnil stran; jezilo ga je, da ona	tako	leži v mesečini z rokami pod glavo.Kakor voznik	A
nima pomena, kakor nima pomena, če je zgodba	tako	kratka, da jo hitro prebereš.A ne pozabiš je	A
gospodovalno pokal z bičem in se zasmehljivo režal.	Tako	zlomljen v kolku je racal po odru in gospodoval	A
ki je plesala ob streljanjih njegovega biča.	Tako	je proti njihovi volji prisilil drugega za drugim	A
namena, da bi se mučil; samo pozabaval se bo,	tako	mimogrede, dvorani v razvedrilo in sebi v novo	A
tvoja Silvestra! In ti, Mario, misliš, da bo	tako	krasno dekle, da bo tak bombonček imel tistega	A
odkritju je tisti trenutek videl, da bi človek	tako	lahko spet postal dober sin Zemlje in Ljubezni	A
mogla biti nobena beseda; . /\ .. stran 191 . \/	tako	da bi jo tudi zavoljo tega vzdignil ter v naročju	A
graditi vse drugo.« »Lepo bi bilo, če bi bilo	tako,	« je rekla, kakor da to ni zanjo nič novega,	A
božala njegovo roko. »Zakaj ne bi moglo biti	tako?	« »Moglo bi že biti, samo škoda, da ni mogoče	A
»Pa je.« In prikimala je,	tako	da je mesečina spremenila sence na njenem licu	A
kot delavec, kot uradnik, vojak, minister.	Tako	mislim, da mora na primer vojak ubijati in da	A
je rekla in zamahnila z roko. »Pa bi storili	tako,	da bi mislili!« »A kako, to mi povej.	A
Kakor nas v šoli učijo pisanja in računanja,	tako	naj bo ura pouka o ljubezni.In za deklice bi	A
sunkovito zasukala. »In se bova poslovila kar	tako?	« je začudeno vprašal. »Saj ne odpotuješ nocoj	A
izmena menja urnik« je rekla in zajahala kolo,	tako	da je jahala cev in na pol sedela na nji, kakor	A
»Prav.	Tako	bom potoval s parnikom.In kje?«	A
njen poljub, ko je že položila nogo na pedal.	Tako	hitro in na videz neprizadeto slovo ga je prevzemalo	A
bolj rad, kolikor bolj je ob nji neodvisen.	Tako	je rad med ljudmi, a predvsem takrat, ko so	A
biti, ker ljudje se niso mogli približevati s	tako	hitrostjo.A vendar se je grmenje hitro čistilo	A
svojo prešernost predale svojim otrokom in jih	tako	hkrati vzgojile v navdušenju za svobodo, ki	A
Morda zato, ker se je bližal svoji vasici. In	tako	je v mislih tudi že stopal sredi pomaranč navzgor	A
pride, čeprav bi ne bila govorila o tem; in	tako	bi tudi ona vedela, da jo on pričakuje, a bi	A
s tem dekleta določila kraj njune ljubezni.	Tako	je videl Luciano v kuhinji z materjo, a se je	A
nepoklicnega vsega zaposlilo, in čeprav je bilo še	tako	človeško pomembno, se je vrnil k svojemu delu	A
ljubezni za najslajšo človeško sposobnost.	Tako	je že zarana z mirno napetostjo začel osnutek	A
svetovni vojski. Sedèl je pri odprtem oknu,	tako	da mu je oddaljeno obrežje pod pobočjem Balda	A
vrstili. In zdelo se mu je, da se vas sama gradi,	tako	se mu je kar samo po sebi izoblikoval tržič	A
shrambe za mreže ob portiču svoje nove vasice.	Tako	je minila polovica dneva. Opoldne je prišel	A
ni mogel slišati. Tedaj se je kuhar obrnil,	tako	da je bilo lepo videti stopničko sivih, nizko	A
imate pisavo učenega človeka. In če bi bili	tako	dobri in napisali nekaj vrstic, bi prav gotovo	A
kako bi se vam zahvalil, gospod arhitekt, a	tako	domači ste bili, da sem se ojunačil.« »Zdaj	A
»Podpisal pa se bom kar jaz.	Tako	in tako je vseeno, ne?« »Da, da, kar vi se podpišite	A
»Podpisal pa se bom kar jaz. Tako in	tako	je vseeno, ne?« »Da, da, kar vi se podpišite	A
bilo tudi všeč, da ga je prosil za uslugo, ker	tako	zdaj odhaja s posebnim občutkom domačnosti.	A
daleč do vznožja Balda. Blesk mu je polnil sobo,	tako	da je bila kakor brez zidov, vsa ujeta v brezprostornost	A
zidov, vsa ujeta v brezprostornost in sijaj.	Tako	je položil na sveženj listov z načrti tudi knjižico	A
ustvarjale privid letoviščarjev, ki jih še ni bilo.	Tako	je bilo videti, kakor da so letoviščarji, omamljeni	A
s svojima telesoma razkrajala in razsejala,	tako	da sta se popolnoma spajala z njimi in jim predajala	A
blesk jezera izključeval, vpijal njene glasove,	tako	da mož skorajda ni bil resničen. Zelo resničen	A
izraz ljudi, ki se radujejo potovanja po vodi.	Tako	je človeku, kakor da bi vožnja po prostranem	A
bila trikotna in vseokoli so jo zapirale šipe.	Tako	so bili potniki lahko v zavetju pred vetrom	A
da odhaja in da se bo poslovil od Luciane.	Tako	nam marsikdaj čar kakega okolja do zadnjega	A
Seveda je bilo videti, kakor da se dekleta	tako	veselijo, ker so nazadnje ušle iz mračnega in	A
krovom njihov glas. Usule pa so se na parnik	tako,	kakor da jih je prinesla naravnost s hriba cev	A
A je bilo škoda. Je škoda, si je rekel,	tako	norčave in razigrane in z lanom v laseh so kakor	A
hlačah, pa postaven kmet s širokimi pleči.	Tako	so spet potegnili mostiček na krov, da se je	A
nerodno držal klobuk, ker je imel jajce v levici.	Tako	je drugo čofnilo na premec, in stari se je zasmejal	A
je bilo široko kakor morje, ko je parnik plul	tako	poševno proti jugu.Seveda je bilo v daljavi	A
kovanjem na robovih. A koliko življenjske sile v	tako	majhni lupinasti škatlici, je pomislil arhitekt	A
s svojimi, a je bil sam. Mati je bila prav	tako	z dečkoma, a je bila tudi sama.Stala je ob debelem	A
arhitekt, in tovariška je z otrokoma. Vse je bilo	tako	preprosto med njo in njima, med njo in možem	A
med njo in možem, brez nemira, brez strahu,	tako	prijateljsko, da je bil zavoljo njih svet naenkrat	A
starega mlina, sta mleli vodo in žarke v vodi,	tako	da se je za parnikom zmleta voda in so se zmleti	A
vznemirila voda v novem portiču in zagugala čolne. In	tako	še neštetokrat do večera in do Dezenzana ob	A
Amazonka igrivo skočila na tla tik pred njo. »	Tako	sem hitela,« je zasoplo rekla in se nasmehnila	A
rjavim klobukom, starkine črne oči pa so prav	tako	iz gubljeno strmele izpod zvitih rjavih krajcev	A
in se njene roke oklenejo njegovega vratu.	Tako	se je zgodilo zdaj. Zavila sta bila okoli ovinka	A
mogli videti, kako je bila ljubka, ko je bila	tako	dvignjena od tal.A njegove roke so zdaj krepko	A
roke so zdaj krepko uklenile telo, ki ga je	tako	zaupljivo sprejemalo.Kakor da je hotel vtisniti	A
pogled je bil mirno, a zaskrbljeno uprt vanjo,	tako	da so nji kakor same po sebi nalahko vzdrhtele	A
hitro približala njegovemu obrazu, potem je prav	tako	hitro obrnila glavo. »Čakaj,« je tiho rekla	A
in na tistem mestu do živega izsekal deblo.	Tako	so se režale zdaj tukaj zdaj tam bele okrogle	A
bosta sonce in dež izlizala kričeče rane.	Tako	bo tudi človeštvo zacelilo svoje, je pomislil	A
Zakaj pa naj bi jih ne imeli?« »	Tako,	ne vem,« je rekla in v zadregi skomignila z	A
jim je burja upognila vratove.« »Pa je zares	tako	strašna, vaša burja?« »Zares.	A
»A pravijo, da vrže tudi človeka v morje,	tako	da je huda.« »Tudi vozilo vrže, ne samo človeka	A
drugi osebi. »Kakšenkrat je tudi poleti, a ni	tako	divja.« »A jaz bi te trdno držala pod pazduho	A
Kajne?« »	Tako	je.Ne vem, kaj je temu vzrok, morebiti minula	A
rahlo stisnila njegov laket in se nasmehnila. »	Tako	se mi zdi, kakor da mi gotovo ne bo uspelo to	A
sklenil, da bom naredil.« »Pa si vendar zmeraj	tako	razigran!« je veselo vzkliknila. In tako nepričakova	A
zmeraj tako razigran!« je veselo vzkliknila. In	tako	nepričakovanje bil ta njen vzklik, da ga je	A
premotiti z ropotuljico,« je rekel. »Ne govori	tako,	« je mehko rekla. Potem je s sunkom glave vrgla	A
vodo kakor del utrdbe. . /\ .. stran 234 . \/	Tako	je zaslanjal prod z južne strani in sta bila	A
Samo srknil, ker kakšenkrat je bolj prešerno	tako	igrivo povarčevati s pijačo, ki je tvoja in	A
v njenih očeh pa je bilo zvesto občudovanje,	tako	da je bilo njemu všeč in nerodno hkrati. »To	A
»To so podobe iz vsakdanjega življenja, kar	tako	z vožnje, kakor vidiš.Nič iz spominov, nič izmi	A
tkati blago za obleke?« »O, seveda, če misliš	tako,	potem prav gotovo ni brezpomembno!« »In predori	A
Luciana je s svojim licem božala njegovo roko.	Tako	je bila na eni strani njegove roke njena mehka	A
zavest brezpomembnosti. »Ne razumem, zakaj si	tako	vdano hvaležna,« je rekel. »Se mi zdi, da bi	A
svojega lica, a je in izpustila. »Ko pa vse	tako	spremeniš,« je razigrano rekla. Pogledala ga	A
upravniki bi bili novi. Tisti svet bi bil prav	tako	star kakor ta naš.Svet pa bo zboljšal, kdor	A
kakor ni snoči videla mesečine, ko je prav	tako	kakor zdaj ležala vznak na zidku. »Ti verjameš	A
redvčerajšnjim in snoči? Kaj niso pri nas dvajset let	tako	delali za prihodnost, verovali v nekoga, ubogali	A
in zdelo se mu je, da se je svet premaknil.	Tako	se premakneta človeku svet in ozračje, ko prvič	A
Tedaj se je uprla na roke in pokleknila na prod,	tako	da so ji kamni glasno zdrknili z naročja. »Umrlo	A
je spet zganila ramena. »Dolgo me ne bo sram,	tako	in tako boš čez eno uro sedèl v avtobusu.«A	A
zganila ramena. »Dolgo me ne bo sram, tako in	tako	boš čez eno uro sedèl v avtobusu.«A potem so	A
ramena. Iskal je, da bi se osvobodil, ker je	tako	zahtevala igra, a hkrati je sprejemal njeno	A
Ona pa je neprizadeto odpihnila lase z njih in	tako	poredno odpihnila z njih tudi bežen poljub;	A
zapestje in počasi vtaknil roko pod njen pas,	tako	da so kamni zarožljali.Lucianino telo je postalo	A
bi ga ne slišal več, bi se morebiti vzdignil...	Tako	se mu je zdelo, kakor da je ostalo nekaj neizgovorjenega	A
Zakaj?« »	Tako	se mi zdi, kakor da si huda name.« »O, ne, ne	A
prijemu. A tisti trenutek je bil zmedeno top,	tako	da ni premaknil roke. Kakor snoči ne več, mu	A
njimi razvijalo s prijateljsko naravnostjo,	tako	da bi jih človek ne nehal opazovati in si želeti	A
kdo naj bi . /\ .. stran 256 . \/ me čakal. In	tako	so se ves čas smejale in se čudile, ker niso	A
brzele skozi predor, je tisti spačeni obraz	tako	svetil ob strani krmila, da sem se bala, da	A
pritisnila na zavore.« Premaknila se je in sedla,	tako	da je imela hrbet prislonjen na njegovo levo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani