Čas je imel in zato je hotel pazljivo in zbrano pregledati vse, kajti takšni trenutki zgoščene in kratke svobode pred odhodom iz nekega kraja so večinoma tisti, v katerih človek nekako strne vse svoje vtise. Parnik se je oddaljeval, nič ni bilo več slišati čofotanja koles ob desnem in levem boku, a kakor da so ju vzeli iz starega mlina, sta mleli vodo in žarke v vodi, tako da se je za parnikom zmleta voda in so se zmleti žarki uravnavali v dve penasti progi, ki sta iskro migotali. Potem je parnik zavil okoli rtiča, in on je pomislil, da se bo kmalu spet vznemirila voda v novem portiču in zagugala čolne.