tako (2.601-2.700)

klanec, na zid, ki je bil na več mestih porušen,	tako	da je bilo videti jezero skozi odprtine.Vse	A
je bilo v davnih časih v tistih poslopjih s	tako	prostranimi sobanami.Zdaj pa so bile razvaline	A
poskusili zgraditi limonove nasade v zidovju.	Tako	jim ponekod ni bilo treba zidati stranskih sten	A
pred mrazom. A potem so vse skupaj opustili,	tako	da so bile razvaline dvakrat razvaline; razvaline	A
pomislil, zdaj pa so bolj resnične in bolj žive.	Tako	je bilo, kakor da je zadnja leta nekdo pognojil	A
rameni. Kakšen smisel ima, da si stavbenik sredi	tako	obupne praznine?Tri leta je, kar se je končala	A
davi si ni mogel predstavljati, da bo stara	tako	žlobudrala. II.	A
silo, je končal svoje dni s svincem v hrbtu.	Tako	1930. leta.Tako 1941., ko je bil tukaj vojak	A
Tako 1930. leta.	Tako	1941., ko je bil tukaj vojak in so ga v gostilni	A
da bi gospa Amalia to razumela. Prišel je kar	tako,	da kot svoboden človek občuduje jezero, se približa	A
nehalo, niso več poznali gibov pravih ljudi;	tako	so zdaj podobni možaku, ki bi po pijani noči	A
vojsko doživel na Nemškem. Bil je to čas pogube,	tako	da se že nekaj let po vrnitvi k domačemu morju	A
med nepoznane ljudi in je med njimi anonimen.	Tako	pravzaprav obnavlja stanje brezosebnosti, ki	A
če le mogoče tudi šaljiv, večkrat celo igriv,	tako	da se resni preudarni osebi zdi tudi rahlo otročji	A
razdaja v prisrčnosti zato, da drži razdaljo.	Tako	s svojo na videz neprizadeto igrivostjo ostaja	A
zanimivosti, še posebej pa ga je mikalo, da si je,	tako	daleč od doma, zamišljal, kako bi postavil izvirno	A
In presenečen je bil, kako so barve na zidu	tako	mehke in rahle, a žive, kakor da bi davi nekdo	A
na vrhu, pod njim pa arabski tempelj s prav	tako	sinjo in rahlo kupolo. Tempeljski oboki so	A
viden. Kakor da bi stoletna prefinjena strast	tako	čudovito stanjšala barve, je pomislil.In tisti	A
ji ni bilo prav nič po godu, da Luciana in on	tako	soglašata. A hkrati se je vendar vedla, kakor	A
Pomaknila je stolico k zidu in jo s hrbtom zvrnila,	tako	da se je naslonjalo dotikalo zida, ona pa je	A
No, no, kar povejte!« »Ne vem, časniki	tako	pišejo -« »Potemtakem sem jaz barbar, ki vas	A
Prav tukajle, kjer sedite vi.	Tako	prijazni fantje.Kakor da so moji sinovi.	A
skoraj nemogoče, da bi počenjali kaj slabega.	Tako	domači.Kakor da bi bili od zmeraj tukaj pri	A
si bil docela pokvaril ta obisk, ki sem si ga	tako	želel, je pomislil.Človeku se ponudi priložnost	A
prepričana, ali se je ujela v past ali se ji	tako	samo zdi. »A da se mi vrneš pred nočjo,« je	A
»Le pojdi,« je rekel. »	Tako	te bom bolje premeril, kakšna pravzaprav si	A
spet vso preteklost opral, vse skrbno umil,	tako	da bodo stvari čiste in preproste kakor tvoja	A
rastlinjaki, ki jih pozimi zaprejo z vrstami šip,	tako	da postanejo v zimskih dneh precej visoka steklena	A
»Ne, zakaj?« »Zato, ker si	tako	rekel.« »Kako sem rekel?«	A
videl,« je izvedeno rekla. »Vojak, vsaj meni se	tako	zdi, gre lahko mimo neštetih stvari in jih ne	A
in iz ene same žrdi, a s klini skoz in skoz,	tako	da so kakor velikanske ribje kosti.Kmetov ni	A
prozoren in blag, je nebo modro in jezero modro,	tako	da je prostor med gorami, jezerom in nebom ves	A
»Tudi.« »A ti nisi kar	tako,	če pa te pokličejo celó na Gardsko jezero, kaj	A
kamni cestnega tlaka. . /\ .. stran 49 . \/	Tako	sta spet prišla na tržič, ki je imel pred sabo	A
vas na dvoje. Skoraj vse rebri, vsi klanci	tako	tlakovani.Ta se je vzpenjal med majhnimi domovji	A
Sedel je in gledal predstavo, a bil je neučakan,	tako	da bi najrajši hitel, nekaj ali nekoga iskat	A
kraljevala tam in nalašč je bila razdeljena v	tako	številne in majhne rdeče celice, da bi je človek	A
vrneva kasneje.« Razburljivo je, da sva zmeraj	tako	sporazumna, da kar sproti odkrivava nove priložnosti	A
V.	Tako	sta bila spet na gladkem asfaltu glavne ceste	A
»Zakaj pa ne?	Tako	pozabim na delo in si za nekaj časa pričaram	A
lepši svet. Samo škoda, da so tisti romani	tako	nemogoči s svojim srečnim koncem!« »Saj si rekla	A
a meni še niso prišli v roke. Zmeraj samo	tako	nemogoči dogodki. Kdaj bom namreč jaz gospodična	A
»Morebiti tudi, kakšenkrat.« »Prav	tako	bo.Želijo si, in ker ne morejo imeti v resnici	A
je, kakor da bi zares živeli! Kaj ne, da bo	tako?	« »Kakšenkrat bo verjetno tudi tako, a večinoma	A
stran 56 . \/ »Kakšenkrat bo verjetno tudi	tako,	a večinoma so pisatelji ljudje, ki so veliko	A
je položil dlan na zid. »Najbrž ni zmeraj	tako,	« je rekel.»Glej, na primer, tukaj sva midva	A
hotela oditi v tuj kraj. Tudi tebi ne bi bilo kar	tako	-« »Kakšna domišljija,« je zamrmrala v dlani	A
bili vsak trenutek nevarnost za razkol. In	tako	dalje!« »Takšna zgodba bi prav gotovo ne imela	A
Pridi,« je rekla in igrivo prožila desnico,	tako	da je bila kakor prenovljena skušnjava za začetek	A
črni in tudi združevali so se bolj odločno,	tako	da je bil asfalt brez svetlobe.Avto je pribrzel	A
vhoda pokopališča. Renesančni frontal je bil,	tako	stisnjen med ciprese, kakor kamnit jarem v gostem	A
terase za vinograde; pa obrnjene proti soncu,	tako	da jih žarki obsevajo od jutra do večera.Seveda	A
oblačili, s tisto žalno črnino sredi trave, ki je	tako	bujna in sveža od pomladnih prh, je pomislil	A
tudi on nasmehnil. Upognil je njeno laket,	tako	da je njen komolec počival na njegovem komolcu	A
hkrati pa, kakor da se je je oklepal, ker je bila	tako	utrjena in polna tihe moči nekje zunaj Luciane	A
»Saj se ne.« »	Tako	brez srca si,« je rekel, obenem se je smehljal	A
Luciane dobre volje. . /\ .. stran 64 . \/	Tako	pokopališče ni bilo prav nič več kraj za preminule	A
daje prav ta njena dlan, ta njena težaška dlan	tako	vedro razmerje do tega kraja. Tedaj je ona osvobodil	A
očeh ni bilo hudobije, ampak sama razigranost.	Tako	da bi skoraj podvomil v njeno resničnost, da	A
zasukal. Da, kar tam na tem kraju, kjer je ona	tako	preprosto celó iz smrti črpala življenje. »Močiš	A
zato, da ju združuje. . /\ .. stran 67 . \/	Tako	sta bila spet na avtomobilski cesti, dež pa	A
pa bi bil rad kaj pripomnil o njenih rokah.	Tako,	skoraj za šalo in mimogredé.Tako, da ne bi opazila	A
Tako, skoraj za šalo in mimogredé.	Tako,	da ne bi opazila, da je premišljeval o tem.	A
ni opazila, kako si je ogledoval njeno roko.	Tako	ali tako, zmeraj je igriva.Tudi ravnokar, ko	A
kako si je ogledoval njeno roko. Tako ali	tako,	zmeraj je igriva.Tudi ravnokar, ko je rekla	A
rekla: »V predorih vleče tak prepih, da je joj!«	Tako	živahno, kakor da sta dež in prepih lahko tudi	A
ga je, da sta šla vštric, kakor da se bosta	tako,	skupaj, laže branila napadov. »Naša mama bi	A
»Poljubi jo!« »Mislijo, da gre to kar	tako,	« je vedro rekel.In nič ga ni dražilo otroško	A
Pritisnila je nosek, čelo in ustnice k šipi,	tako	da je bil njen obrazek skoraj belkasto-rožnata	A
oleandrov drevored! Dež pa je komajda pršel,	tako	da so bile njegove niti elastične niti neodločnih	A
bolj bliža, a je še zadosti daleč, da ustvarja	tako	blaženi magnetizem.Mož je tedaj ujetnik tega	A
kapuco skušala obvarovati svojo novo zadrego. »	Tako,	« je rekel in ji pomagal povezniti kapuco na	A
dalje gledala mrke ciprese v parku. »Ne govori	tako,	« je mehko rekla.Kakor da jo je ranil in hkrati	A
presenečenje nad nenadno spremembo, ki se je	tako	surovo zarezala med njiju.Tista vila, ki so	A
a besede so imele razkačen in rezek naglas,	tako	da se je zdrznil.Bilo je, kakor da se je naenkrat	A
trenutku tega popoldneva bi lahko bila zdaj, ko je	tako	umerjeno stópala pred njim, skrita v dežnem	A
praske na mečih? In vse je bilo tudi v ozračju	tako	nesmiselno in pusto; tisto sivo curenje oblakov	A
ki tirana brani. V njem se naenkrat vzdigne	tako	razločna podoba pogina, da v nji izgine tudi	A
pogled je odsotno prešel brezpomembne kamne.	Tako	je bil odsoten tudi njihov pogled na črnosrajčnike	A
maščuje; zato se mu je zdaj neizprosno odtujila,	tako	da bi se najrajši obrnil in odšel. In in vedel	A
In zavedel se je, da mu je tudi žal, da je	tako,	a edino, kar bi ji lahko dobrega želel tisti	A
šali sredi zelenih grobov. Kako je mogel biti	tako	nezrel, da se je pustil ujeti v plehko duhovičenje	A
je, kakor da je ni, in vedel je, da bi lahko	tako	nem stal ob nji vso večnost.Miren in dokončen	A
»Prav lepo mi pozdravi mamo,« bi rekel.	Tako	je čutil in za to ni bilo pomoči.Lahko človek	A
je bil krivičen, a njegovi čuti so bili vsi	tako	živo prisotni, kakor da so vsi hkrati prodrli	A
kosem las velika temna gmota. Zoprna mu je bila,	tako	nesmiselna in velika ob njegovem licu.Prav tako	A
nesmiselna in velika ob njegovem licu. Prav	tako	je od časa do časa cepnila kaplja dežja na njeno	A
plašča pa se mu je zazdelo hrapavo in trdo.	Tako	je v mislih videl prazna rokava dežnega plašča	A
čustvo brezglavo išče izgubljeno misel. In	tako	si je rekel, da se ona najbrž sprašuje: Kako	A
sprašuje: Kako da je njegov obraz naenkrat postal	tako	strog?Kaj ne bo spregovoril niti besedice več	A
besedice več z mano? Oh, da ga je mogla ta reč	tako	hudo užaliti. Kaj pa sem navsezadnje takšnega	A
je mrtev in so drugi na oblasti. Tudi Carmen	tako	pravi.In Carmen je uradnica, torej nekaj že	A
so levičarke v naši tovarni proti Njemu prav	tako	kakor Mirko, torej ni odvisno od tega, ker on	A
morem razumeti. Sprehajava se in on je ves čas	tako	srčkan in kratkočasen, tako da si mislim, tukaj	A
in on je ves čas tako srčkan in kratkočasen,	tako	da si mislim, tukaj na samem me bo poljubil	A
pravi on? A zakaj bi kazila najin sprehod s	tako	dolgočasnimi stvarmi, a, Mirko? Ali pa si se	A
Zelo strašna mora biti tista stvar, ki je	tako	ujela njegove oči.Mirko, a vendar to ne morejo	A
razumeš, da me prav nič ne briga! Ni prav, da so	tako	ravnali z njim, ker človek ni žival, a če ti	A
Ne govoriva o tem!	Tako	si bil prej ljubek, zdaj pa sem vse pokvarila	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani