Ko pa smo brzele skozi predor, je tisti spačeni obraz tako svetil ob strani krmila, da sem se bala, da bom padla s kolesa, in sem celó pritisnila na zavore.« Premaknila se je in sedla, tako da je imela hrbet prislonjen na njegovo levo ramo, a gledala je predse. A kakor da ni gledala proda, ki je zdaj postajal zmeraj bolj sivkast, ampak svojo podobo na njem.