Urno sem poganjala kolo, da bi mu ubežala, a obraz je letel z mano, plaval v zraku ob meni, ne prav pred mano, malce ob strani. Ko pa smo brzele skozi predor, je tisti spačeni obraz tako svetil ob strani krmila, da sem se bala, da bom padla s kolesa, in sem celó pritisnila na zavore.« Premaknila se je in sedla, tako da je imela hrbet prislonjen na njegovo levo ramo, a gledala je predse.