nova beseda iz Slovenije
Še kliče po očetu? JOŠT Odkar ste ga tako | molče | sprejeli tam pod hrastom, ni rekel več besede | A |
Lojze v civilni obleki, ubornega videza. | Molče | premikata figure. LOJZE: Šah. | A |
Če je še kak dom. Nekaj časa jezdijo | molče. | TRUBAR: Ali vidiš? | A |
Simonovo čelo, dvigne rjuho in pogleda nogo. | Molče | sede na drugo stran postelje. DOKTOR: Pojdi | A |
Zasadi odpirač vanjo. FRANC ga nekaj časa | molče | gleda, potem: Potem, ko je pojedel, pa je bil | A |
Napravi še čaja, saj so vse požrli! FRANCKA se | molče | okrene. VEHOVEC z mečjim glasom, hitro | A |
mladine komaj v krčmi dovoljena. LOJZKA se | molče | pokloni. KOMAR napol s pridigarskim tonom | A |
svečo ima v roki: Novljan! Novljan stopi | molče | v ospredje.Zakaj je ni? | A |
PRIZOR R u d a sam RUDA gre po sobi | molče | in s sklonjeno glavo: ...... ... ... ... . | A |
v duhu poslušam slovenske glase, ki zatrti | molče | ti ondod. Tožna pozdravlja te pesem moja iz | A |
te je postavil sem ... preteto!« A štor molči, | molče | mu govori: Oh komaj je minilo eno leto, odkar | A |
zemlji, nesoč počitka, mirú blagodejno moč, | molče | se naslonim na svoje okno, oziram po krovih | A |
čaka grob.« V dolino starec, jaz v gorico, | molče | obrneva obraz. Na hladne grobe misli starec | A |
Sreče ne želi srce in ljubezni več, usta zdaj | molče, | ne prosi pôgled koprneč. In edino željo to srce | A |
kapelici roma?« Ni vedela ona ni kaj ni kako in | molče | mu podala je belo rokó in besedo poslušala sladko | A |
reče Bogomili, se bliža ji, presrčno jo objame, | molče | poda desnico ji k slovesi, solzé stojijo v vsakem | A |
se zamúdi, voda je blizo, in duhovni tudi.” | Molče | v to prošnjo Črtomir dóvoli, z duhovnim bliža | A |
zopet rečeš, da me rada imaš, tako tiho, tako | molče, | kot le ti znaš? 9. | A |
se zgrinjajo. Pod nebom gruče mračnosive, | molče | ljudje izginjajo ... »Nestalno vse, mladost nestalna | A |
brez tebe nam setve zorele, in gaji in logi ‒ | molče | zelenijo, Marija, že ni več device vesele. | A |
Ljubezen diha vsaka stvar. Molčé ozrè se ona name, | Molče | ozrem se jaz na njó; Oko z očesom tu se vjame | A |
Deklica s harfo me z zidu motri. | Molče | prebira črnobele strune. Ni ji kaj dosti mar | A |
skrivnosti mi pove, resnice prave razodene mi | molče. | Kot da takrat nekdo izrablja me, in niza pod | A |
prizoru drugem tiho so zapeli, za tujo mizo smo | molče | sloneli. Za tujo mizo smo molče sloneli na vekomaj | A |
sloneli. . / . / stran 181 . / Za tujo mizo smo | molče | sloneli na vekomaj odprti in navzven. Ko s polnoletn | A |
Franca ga ni ne vabila ne odganjala. | Molče | je garala noč in dan, da je oskrbovala kopo | A |
Videlo se mu je, da mu je moj obisk všeč; | molče | mi je ponudil drhtečo in potno desnico.Že prvi | A |
sem mu podal roko, ki mi jo je krepko stresel. | Molče | sva se razšla. Kmalu za tem so mi pravili, da | A |
za posledice svojega ravnanja. Gospodar je | molče | in nekako vprašujoče zrl na ženo, žena pa se | A |
sam.« Trčila sva, izpila vsak svojo čašo in | molče | odšla proti hiši.Pri slovesu od družine sem | A |
repovedujem sleherni očitek glede svojega ravnanja!« | Molče | je prikimal in brez besed sva nadaljevala pot | A |
Nobenega odgovora... | Molče | končajo igro.Drozeg vzame karte in jih znova | A |
Posodi!...« Oni ga | molče | premeri, hladno in sovražno. »Otavo | A |
»Mici, je šel!« A ona je | molče | vstala in odšla v kuhinjo.Potem je poklicala | A |
kamnit. Kakor tedaj, ko je prišel v sobo in | molče | stopil na stolico in s sto lice na mizo, da | A |
Mehek pa ne zna biti. Branko je | molče | stal ob njem. »Vrč vzemi in vode prinesi!« | A |
»Kaj boš jecljal, potep!« Poslopja | molče, | na koncu ulice je žarek obsvetil bok majhnega | A |
»Rada bi jih videla,« je rekla. In sta | molče | šla in Drago jo je ves čas držal pod pazduho | A |
potem šlo majhno dvigalo iz kleti v nadstropje. | Molče | sta potem šla po stopnicah navzdol, dvigalo | A |
»Da,« je zamrmral. | Molče | sta šla po bregu, na jezeru pa se je tiho premikal | A |
odpočiti po dolgi bolezni. . /\ .. stran 53 . \/ | Molče | sem sledil Toli in privzdigoval drog nosilnice | A |
da sredi toliko teles, ki s svojim umiranjem | molče | obsojajo njegovo zemljo, eden obsoja na glas | A |
spremljava. K njegovemu ležišču smo stópali | molče | in morebiti upali, da bo nepričakovano razdrl | A |
rekla v zadregi ob njegovem molku. A on jo je | molče | opazoval. »Pa so vsi veseli!« je vzkliknila | A |
dveh sobic na koncu hodnika; a tu sorodniki | molče | sledijo boju s smrtjo dveh operirank. Takó preide | A |
bilo nikogar, samo njegove prašne sandale, ki | molče | obsojajo. Da, premaknil se je zaradi prahu na | A |
»Ali te ne zebe?« | Molče, | a skoraj brez obotavljanja se je obrnil in vzel | A |
umik. Morebiti bi se čez čas premaknil, jo | molče | in topo spre mil domov, do malega tržiča in | A |
. stran 107 . \/ Molčal je, kakor je prej | molče | prišla ona k njemu, ko je stal pred mlinom. | A |
ponosnega Balda! Tako sta šla nekaj korakov | molče | do avtomobilske ceste. »Tukaj me pusti, bom | A |
nasmehnil. Mali ga je pazljivo pogledal, potem pa | molče | spravljal naprej. »Listi so z gardskih nasadov | A |
»Iz Sicilije!« Mali se je razigrano in | molče | režal. »Iz Sicilije so v zaboju prišle na Gardsko | A |
IV. Potem sta šla | molče | vštric. Na levo je bil zid, na desno so bili | A |
rekel starec in se spustil na svoj stolček. | Molče | si je natočil in izpil.Roka se mu je nekoliko | A |
zanj. Izpil je, položil kozarec predenj in | molče | nalil.Nato je vzdihnil, počasi vstal, stopil | A |
trobenta utihnila, je stopil k starcu ter ga | molče | zgrabil za roko. »O, saj bova šla tudi | A |
počasi zaprla vrata. Nato je stopila k njemu in | molče | stegnila roko; bila je velika, toda lepa in | A |
Samo za hip so se ozrli v obešenca, nato so se | molče | zamaknili vanj. Peter Majcen se je sklonil | A |
Zjutraj so vstali: Levi je šel | molče | h koritu, umil zobe in si jih položil v usta | A |
in Kati sta bili noseči. Vstajali sta zjutraj | molče, | spravili bele prtiče v košaro in šli po vasi | A |
Če bi hudič znal vsaj pošteno zakleti. Žef je | molče | pograbil frakelj, ga izpraznil in postavil pred | A |
žuljavih rok. Vse se zbira pred Rejcovim vrtom, si | molče | prikima ter se nato ozira v Rejcovo hišo.Rejca | A |
previdno, da bi se ne zbodli na strnišču, in se | molče | stisnejo k zidu. Sredi vrta je obzidana | A |
dekleta, ki so se vrnile domov šele proti jutru, | molče | preštejejo izkupiček, ki ga jim je dala noč | A |
glave, poteze starčevske, oči vodene. Spočetka | molče, | roke jim visijo ob telesu, strmijo tjavendan | A |
enkrat ozrl, nato je tiho zaprl vrata za sabo. | Molče | sem šel za njim po hodniku.Sedla sva v avtomobil | A |
In razgovor počasi umre. | Molče | si sedita drug drugemu nasproti in si ne gledata | A |
je Nanca izginila z nekim Lahom. Ludvik je | molče | prenašal svojo bolečino in na vse svoje moči | A |
Teta se mi je nasmehnila. | Molče | je prekladala piskre in me samo včasih ošinila | A |
»Ali res pridno vozi, res pridkano?« | Molče | sem zmignil z rameni in se še bolj podvizal | A |
naglo krenil proti Ravničarjevemu travniku. | Molče | sem šel za njim. Ko sva prišla na travnik | A |
zapela. S Temnikarjem sva negibno stala in | molče | gledala kako je padel drugi topol.Bolj in bolj | A |
ne reče!« Pokazal je z roko na ljudi, ki so | molče | in nepremično stali na cesti, nato se je spet | A |
obstala in se obrnila. Nekaj časa sta se gledala | molče, | nato je zakričala: »Kaj pa je bilo? | A |
Mar ne? | Molče | sem stopil čez prag.Teta je stopila za mano | A |
podobni mladim fantom, ki z vasovanja grede | molče | obstanejo sredi polja.Prijetna utrujenost jim | A |
obsojeni jetnik. In tudi živel je kakor jetnik; | molče | in pridno, toda brez vsakega zanimanja je opravljal | A |
njegovih besedah takoj začutil posmeh - se je | molče | umaknil v hišo.Toda stopil je v kot za vežnimi | A |
svojemu grmu zelenike na polici za hlevom. Oče je | molče | šel za njim.Ko sta prišla na polico in obstala | A |
polkrogu stali pred klonico in kakor začarani | molče | gledali v velikana Podzemljiča, ki je z nadčloveško | A |
- No, kdo bo še prijel? - Oče ga je | molče | odrinil in nato pogledal strica, ki je takoj | A |
po lopato in pritekla za mano. Hodila sva | molče. | Dopoldne je bilo zelo svetlo in tiho, samo samokolnic | A |
klop pred hišo, ostale pa je peljal v izbo, jim | molče | pokazal mizo, postavil prednje steklenico žganja | A |
Nič se nisem branil. Ko me je izpustila, sem | molče | gledal naše krave, ki so šle po vrtu, se izgubile | A |
priboljške, mu jih postavil na klop pred hišo, mu | molče | pokazal prag in zaprl vrata za njim.Vedel sem | A |
položil na sveži grob. Vsi smo stali pred hišo in | molče | strmeli.Ko se je vrnil, se je zgrudil na tnalo | A |
posedli po vrhnji stopnici, sesali palce in | molče | strmeli v vežo.Vojaki so že ponoči zmetali pred | A |
iz izbe, da bi se ded lahko spovedal. Ko smo | molče | sedeli v kuhinji, smo opazili, da ni mlajšega | A |
bratec jo je razumel in ubogal: nepremično in | molče | je obstal na vseh štirih. Ko je župnik | A |
premaknila se ni. Stisnili smo se k njej in dolgo | molče | ždeli v temi. Naslednji dan me je mama | A |
z zlatimi okraski. Stopili smo bliže in se | molče | zazijali vanjo. - Mmmja... - se je prvi | A |
jim ponujati hlebec. Otroci obstanejo in ga | molče | gledajo.Tedaj se Gino zgane in stopi k Obrekarjevemu | A |
Božena je počasi povesila glavo. Precej časa je | molče | strmela predse in z nohtom pisala po mizi, nato | A |
Nisem se ozrl. | Molče | sem se zastrmel v cerkev, ki je v čistem pomladnem | A |
se je vijugala ob strmem Suhem plazu. Šli smo | molče. | Samo Silvija je včasih zastokala; saj sem se | A |
In zakaj mi niste takoj povedali?« Teta je | molče | pokazala Silvijo, ki je stala sredi groba in | A |
litra črnega vina in prvi kozarec sta izpraznila | molče. | Martinu je vino prijetno zagomazelo po vsem životu | A |
Samo podkovani čevlji so škripali po kamenju. | Molče | sta šla mimo visokega jeza, kjer se je kalna | A |
Blagor ji! ... | Molče | sta prišla do mosta in se molče odzibala čezenj | A |
Blagor ji! ... Molče sta prišla do mosta in se | molče | odzibala čezenj, molče sta stopila na široko | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |