Spotakne se ob štor in pade čezenj; pobere se, drvar zakolne jezen: »Da vrag te je postavil sem ... preteto!« A štor molči, molče mu govori: Oh komaj je minilo eno leto, odkar si deblo mi posekal ti. Kako je raslo v sinji zrak veselo, kako je zelenelo in dehtelo, užilo vesen toliko in zim.