molče (301-400)

Pero ob poti iz navlečene hoste sekal skleske.	Molče	sta se pozdravila.Zavedel je konja v senco pod	A
se je bila razlezla kuharju po ožganem brku.	Molče	sta korakala dalje, zamišljena v usodo nesrečnih	A
Nisem prišel iz tistega zakotja, kjer ljudje	molče	ob krivici.Jasna misel polje v meni in rad bi	A
vsiljivi in pregoreči vsevedež generalnega štaba.	Molče	mu je prikimal. »Gospod inženir naj dela po	A
Daničinega zaščitnika pošljem v Pilić nazaj.«	Molče	sta šla navzdol.Pri neki drči se je Jovica zopet	A
učinkovalo in povzročalo grohot. Ko so še vsi	molče	ležali vznak, kakor bi šteli zvezde, je zdajci	A
v javnih lokalih in jim ni ugovarjal, ki je	molče	šel mimo krivice in je z žalostjo v srcu zatisnil	A
spominjam se - Nekoč sva bila pri Vahovih. On je	molče	nabijal čevelj, jeklene barve lasje so mu štrleli	A
podobna Kvasovi Manici, pred Lazarja in mu	molče	podala roko.Ali se je hotela zahvaliti, da se	A
odvezuje drugo za drugo in jih suje na beli dan.	Molče	se je pomikal za svojim poslom in tako težko	A
pa se je Katra sporekla ž njo in ženici sta	molče	priromali v mesto. Kadar je šla Katra po Rebri	A
za krajem, sloneč na slamnici, žulil pipo.	Molče	smo pogledali Kopača, kakor na stvar, silno	A
Tepanjčana, pahni Tepanjčana!« Tepanjčani pa tudi ne	molče	in so spravili v svet prečudne vse historije	A
rajnega roditelja. Sklonil se je čezenj in	molče	pričel pobirati rake.Držali so se rajnika izredno	A
birokratično okosteneli aparati in instrumenti	molče	kakor stoletni grobovi, hribolazci se vesele	A
kako ničen je bil žaljivi sum moje žene.	Molče	sem šel, molče sem prišel, molče prenašal svojo	A
bil žaljivi sum moje žene. Molče sem šel,	molče	sem prišel, molče prenašal svojo bol, zraven	A
moje žene. Molče sem šel, molče sem prišel,	molče	prenašal svojo bol, zraven jemal kopeli in se	A
lastnega nagiba zaprla pohujšljivi sončnik.	Molče	so korakali proti domu.Pred domačim pragom je	A
konopcem omotan spis, se mu niti govoriti ni dalo.	Molče	je zaklenil pisarno, me vedel pri stranskih	A
/ bil moder, se je bil privadil molčati in	molče	hoditi svoja pota.Tako je najbolje vozil.	A
dogovorili smo se na mesečno odpoved ... « Kocmur je	molče	dvignil tri prste, češ prisežem, da ni res.	A
pri tej priliki pokadil cigareto. Kocmurka je	molče	vrela vino.Mož je bil vesel in zgovoren in niti	A
»Stanko!« je vzkliknila mati. Kocmur je	molče	z nogo cebnil proti fantu in nadaljeval svojo	A
žalitev, ki je . / . / stran 251 . / ni moči	molče	prenašati.Vmes je z veščim očesom opazoval sadje	A
ako nimaš zaupanja v svojega ravnatelja ... «	Molče	sta korakala proti domu.Blizu voza in šotora	A
uiti. Mici je bilo sram na cesto med ljudi,	molče	je delala doma. Potem so pripeljali Stanka v	A
verjetno, da Veronika Deseniška, ki že par sto let	molče	trobenta v grobu, sedaj, v sedanjem času nastopa	A
Bridki očitek me je zadel v dušo, toda sem ga	molče	požrl. Požrši ga sva z ljubljeno ženo stopila	A
lažejo ne le, kadar govore, lažejo tudi, kadar	molče.	Tako so listi zamolčali ono božično darilo,	A
da ni mogel drugače in je dejal: »Harduš!«	Molče	smo mu vsi pritrdili. Pride svojo pot še policaj	A
interes ‒ ampak bom v svesti svojih dolžnosti	molče	položil na oltar domovine štedilnik svoje rodbinske	A
otročičke kakor pa nobenega.« Gospa Cirila je	molče	pokimala.Lice se ji je smejalo in jokalo hkrati	A
Hči je odšla naglo ven. Oče je hodil	molče	po sobi gor in dol. Mati je tiho ihtela pri	A
kakor še nikoli, da je bila Ančka vsa zardela.	Molče	je potem vtaknil roke za oprtnice.Ančka se je	A
Janez skoz zobe. Ančka je segla po brisačo in	molče	pobrisala pred njim.Tedaj se je Janez ozrl pod	A
luknjico, se kar oblizujejo od samega vonja - in	molče.	Préklica se pa postavlja in šopiri med njimi	A
»In nazaj?« vpraša starka. Miške	molče.	»Poskusite plezati po njem!«	A
vadlja, potisnili na lipo. Spodaj sta druga dva	molče	čakala. Naglo so priletela iz lipe vranja jajca	A
« Naglo je odšel na vas, ljudje so krenili	molče	v gručah za njim. Občinski sluga Petrin je prinesel	A
rok dečku in pribijal. Ko je končal, je zlezel	molče	z lestve, jo zadel na rame in odšel. »Preberi	A
Sestra ga ni več nadlegovala z vprašanji.	Molče	mu je pomagala in ker ni bila vajena, jo je	A
se še tisto uro odpovem!« Nekaj časa sta šla	molče	drug ob drugem, nato je začel župan.»Kako je	A
Francka jo je hvaležno pogledala in spet sta	molče	šivali drobno perilo za otročiča.In tudi tedaj	A
Pojdi z mano na kolodvor, da se tam prepričaš.«	Molče	sva šla dalje. Iz dolgih vlakov je štrlelo natrpane	A
slovesni zbor. Svarun je povzel besedo: »Sin moj,	molče	te je poklical zbor veljakov in izkušenih bojevnikov	A
slavnega rodu Antov in ‒ takisto Slovenov ‒	molče,	pravim, ker nas je pretresel nasvet starešine	A
Pod milim nebom grobna tihota. Vojaki so	molče	stopali drug ob drugem.Le šum korakov je donel	A
»Naprej!« Iztok je jezdil prvi.	Molče	je korakala četa za četo.Spredaj težko oboroženi	A
ne pogubljaj me!« Grk ga je gledal resno,	molče.	Nato se je dvignil, stopil trdo predenj, postavil	A
Vdana sužnja, ki ga je blazno ljubila, je	molče	odšla; pred vrati se je sesedla in na rdeči	A
pogled je tako odločno veleval, da je godec	molče	izplaknil čašo, pozabil izpljuniti in pričel	A
pribočniki se mu niso približali, ampak so jezdili	molče	za njim. Dve uri je bila vojska na cesti.	A
»Prav.« Baruša pa je	molče	hudobno pomežiknila na levo oko in rekla:	A
dovolite!« Obrnila sta se in prehodila nekaj pota	molče.	Brest je čutil, da valovi v njem srce, hladni	A
»Žalostno,« je dostavil Brest.	Molče	sta stopala dalje in prišla do Smrekarjevega	A
nadaljevali pot ob levi in ob desni strani ceste -	molče.	Težko škripajoči vozovi, obloženi s hlodi, so	A
tega.« Nato sta šla po slabo izhojeni poti	molče.	Aleni se je z vso silo nenadoma vrinila želja	A
duše ni bilo na poti. Stopala sta polagoma,	molče.	Brest se je ozrl po poti nazaj, in pogledal preko	A
Bog bo sodil!« Možje so se nekaj trenutkov	molče	ponujali z vinom, dokler se ni razpletel pogovor	A
je pojavil pred menoj, je z vso zunanjostjo	molče	kričal, da je kruto malo vajen pobožnih pozdravov	A
izpričal trpljenje zaznamovanega, sem ga nekaj časa	molče	opazoval, da bi pod njegovimi nasršenimi obrvmi	A
dvignila s klopi, Gašper je stopil proti očetu.	Molče	so obstali za hip in gledali vsak v svojo plat	A
gonili na korito, zajemali so iz ene sklede,	molče	kot sicer. Toda večer je doslej tako	A
Pojdiva v krčmo!« Brata sta se	molče	odpravila po vegastih stopnicah.Ko sta bila	A
V veži sta se srečala z očetom.	Molče	so si segli v roke in si jih stisnili.Vsi so	A
naše dvorišče, kjer sem stala in ga opazovala	molče,	izpod čela, ker me je jezilo, da ga dražijo	A
V treh mačjih skokih je pri Ani.	Molče	se z druge strani spusti k njej v travo, da	A
shajate in da nekaj pripravljate?« Ivan jo je	molče	pogledal in namrščil čelo. ‚Ni prav	A
»Vzemi knjigo pa se uči!«	Molče	sem ga pogledala; to mi je zadnje tedne govoril	A
nerodno, ko sem ga tako ogledovala in ocenjevala.	Molče	je stal pred menoj, kazal bele zobe in z izproženo	A
je rekla Ivanka. Ivan je stal pred Ano in jo	molče	gledal. »Govori že - ne natezaj nam	A
potem, ko se je vrnil, in tudi odpravili so se	molče.	Jože jim je šepnil, kakor da jih že	A
rumeno prst in jo odmetavajo na griček za seboj.	Molče,	brez odvečne misli in glasnega upora.	A
»Kar tako sem vprašala.«	Molče	se je za njim vzpenjala po stopnišču. Bilo je	A
»Nič hudega ni.« Martina jo je	molče	pogledala.Ni ji mogla prav verjeti, vendar se	A
Potem jo je vodil v gneči vročih teles in jo	molče	stiskal k sebi.Veronika je bila srečna ob njem	A
ustavil. Scela se je obrnil nazaj k Resniku in ga	molče	premeril. »Motor bom moral pošteno pregledati	A
si brez hitenja prižgal cigareto. Potem je	molče	kadil in se oziral po mizah naokoli.	A
preprosto odkritostjo, ki ne pozna sramu. Tine je	molče	ustavil, stopil ven in odprl vrata zadaj.	A
in pogledal Tončko. Nekaj trenutkov sta se	molče	merila. Naravna nasprotnika! se je zgrozila	A
sedel nekje blizu, a ne čisto zraven Resnika in	molče	čakal, kakor da ga pravzaprav ni tam.Mislil	A
stopil ven kot ponavadi, ampak je kar obsedel in	molče	pogledal Resnika. »Nikamor ne grem,	A
sedla. Prekrižala je roke v naročju in se	molče	zazrla v moža. Nič ne bo več govorila, vse mu	A
Tine je zadnji na svetu, ki bi ti to zameril.«	Molče	jo je pogledal in vstal. Tako sta se	A
ploskve njiv. Pari so se spuščali počasi in	molče,	in v njihove po prahu tapajoče korake je kakor	A
bil od koraka do koraka bolj čuden in tuj.	Molče	sta pomolzla.Šele ko sta prelivala spenjeno	A
Gradnik je nekaj časa razmišljal, potem pa je	molče	snel z ramen svoj nahrbtnik, ga zalučal na trato	A
ure ni slišal ponosni Gradnik take pridige.	Molče	je požiral hude očitke, toda poslednje, s povzdignjenim	A
sta preočitno izdajala njihov strah. Žak je	molče	spodbodel konja in v vedno hujšem dežju, bliskanju	A
duši nesrečne Gradnikove Ane. Otroka sta jo	molče	posnemala. Lovrekove misli so med tetino	A
Marijinim kipom. Nekaj trenutkov je z odkrito glavo	molče	stal pred kapelo, katere mračna podoba je ob	A
nečakovo pripovedovanje o nesreči. Orožnik je	molče	poslušal in vestno beležil, tu in tam kaj vprašal	A
O pretepu je bil že slišal.	Molče	je poslušal dečkovo poročilo in nazadnje z očitno	A
sključila in ji še bolj nagubala obličje.	Molče	in brez volje je postopala naokrog in si za	A
godni za pošten moški razgovor. Dokaj časa sta	molče	stopala navkreber.Po triurni hoji sta popolnoma	A
da se deklica opoteče in pade. Janez, ki je	molče	stal ob strani, zdaj urno priskoči in jo pomilujoč	A
pričakujoče svoje poglede na učitelja, ki je	molče	kadil in spuščal sivkaste oblačke dima iz ust	A
me rajši obkladajo s psovkami ...« Učitelj je	molče	izvlekel iz svojega nahrbtnika večji štirioglati	A
rabeljskega posla, morda so se nemara natihoma bali	molče	trpečega, samo z zobmi škripajočega fanta, ki	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani