nova beseda iz Slovenije
navajal razloge za svojo nepreklicno odločitev. | Molče | sta poslušala in nenadoma je pomislil, da se | A |
pri babici, na drugi jutranji obvezni kavici. | Molče | sta jo pila in takoj je opazila, da ni tak kot | A |
ustavil šele po nekaj sto metrih. Marko je vse to | molče | opazoval ter prišel do zaključka, da pospešeno | A |
v tla in mu je po kratkem brskanju po žepih | molče | podal telefonski žeton, ne da bi ga pogledal | A |
pred zaprtimi vrati diskoteke. Skupaj so se | molče | vrnili v vojašnico prek žice, edino Čoh je bil | A |
zbranih komandirjih vodov in jih nekaj časa | molče | opazoval, vendar jih ni videl.Ko se je spustil | A |
iskreni, da so priznali svoje dvome, jim morajo | molče | izreči priznanje.Za pogum. | A |
vozilo z zastavo rdečega križa. Matej jih je | molče | opazoval in kar ni mogel dojeti.Kot bi ne bilo | A |
užaljeno obmolknil in sta se nekaj časa vozila | molče, | potem pa ni mogel več vzdržati: »Ampak ni bilo | A |
slušalke, pogovor je bil končan. Vojaki so ga | molče | gledali.Gledal je v tla, ko jim je posredoval | A |
z drugim avtom čakala sestra, sta se vozila | molče. | Snidenje s sestro je bilo dokaj napeto, tudi | A |
se je. Polkovnik ga je smehljaje nekaj časa | molče | opazoval; morda je bil podoben njegovemu sinu | A |
svatovskimi oblačili. . / . / stran 9 . / | Molče | sede tujec za malo mizo pri durih in reče napol | A |
uganiti, kaj je v njej. Sedeli so nekoliko časa | molče | drug poleg drugega. »Odkod si pa ti doma?« povzame | A |
da še domače miši zanje ne vedó!« Juri je | molče | zrl predse. »Kaj pa si vendar zvedel doma?« | A |
znanci domov, in medtem ko so prej bolj tiho in | molče | korakali, je razvezal svetli dan jezik posebno | A |
bila, Križan pa ga prime zanjo in zapusti potem | molče | hišo.Franca je bila poslala po gospoda, in še | A |
zibal in pestoval bi pa še rad.« Tonetu, ki je | molče | poslušal, se je mračil obraz.Saj je bil že skoraj | A |
dejal oče zadnjo nedeljo pred adventom. Mana je | molče | prikimala in hvaležno pogledala očeta, ki je | A |
bil on kaj hudega storil. Sumljivo gledati, | molče | očitati to zna; moža tolažiti, nasprotnike zavračati | A |
bila naletela! Zdaj ne preostane drugega ko | molče | trpeti in ne dramiti nesrečnega spomina, ki | A |
storilo inako, da ni mogel nobene besede izreči. | Molče | ji je podal desnico, ki jo je prijela Jerica | A |
mogli, niso hoteli obleči v posvetne besede. | Molče | so hodili kakor v strahu, da bo razgovor razgnal | A |
te ne bo tiščala.« Prijatelja sta se dolgo | molče | gledala. »Tone,« je dejal čez nekaj časa Bric | A |
nekakšni naklepi proti njemu. Zakaj pa vsi tako | molče? | Zakaj ga je Lomast nahrulil? | A |
Prijatelji, ki so poznali razmere, so vzeli vest | molče | na znanje; tako predrzen ali hudoben ni bil | A |
dopis novinam, ga boste pokazali meni.« Ivan je | molče | prikimal in težko požrl sline v novi nevolji | A |
žalostno spogledala in starejša otroka sta vzela | molče | svoje delo v roke.Mirko pa je izpraševal mater | A |
gospodar ali da nam zviša najemščino.« Zefa je | molče | brskala po ognju. »Ali naj ti povem, kako lepo | A |
Prebledela je, ko se jih je zavedela, in prikimala | molče. | Prositi ni hotela, ne iz ponosa, ampak prepričana | A |
še misli na to, o čemer sta se dogovorila. | Molče | je prikimala Cila in se ozrla vanj. »Stopi drevi | A |
vedno tolažila, da pride zdaj zdaj v mesto. | Molče | so nadaljevali svojo pot. Pozno ponoči je bilo | A |
sijali topli žarki na zbeganega junaka, ki je | molče | padel na kolena, zgrabil belo roko in jo vroče | A |
kri v obraz, tem bolj se mu je temnilo čelo. | Molče | je podal kralju pismo, ki je dolžilo grofa Urha | A |
kralj: »Moje povelje je izrekel Eizinger.« | Molče | se je grof obrnil in zapustil sobo.Spet mu je | A |
»Tonček, pojdi, noč bo, moramo iti domov.« | Molče | je vstal in šel z Mino.Navadno so se vso pot | A |
sestri v svojo sobo, sedeli sta nekoliko časa | molče | in sta se obžalovali, ker usoda ni bila prijazna | A |
ali ritmajstru je morala vendar pritrjati. | Molče | sta legli k pokoju. Ritmajstra je Bertina podoba | A |
govori dalje vahtmajster in stopi bliže. Miško | molče | prikima. »Prosim te, vsaj govori! | A |
na vrt, jaz vas bom ondi čakal.« Berta se je | molče | obrnila na stran, da bi skrila solze, katere | A |
oči in tako sta kakor zamaknjena stala dolgo | molče | in v očeh sta se strinjali njiju lepi duši. | A |
Ali vse prigovarjanje je bilo zastonj. | Molče | je režal v švigajoči plamen in z dolgo gorjačo | A |
in velikih davkov, je zdaj zaostala; vsi smo | molče | strmeli v žareči ogenj, meni so pa prišle na | A |
mogla predstavljati brez njega. Pismonoša je | molče | strmel v žalostni prizor.Nikdo se ni zmenil | A |
usta niso smela izgovoriti. Ta večer je Minka | molče | sedela pri mizi.Na videz je poslušala očeta | A |
požirkih srkal. Vmes se je oziral v Minko, ki je | molče | stala pred njim. ‒Minka, izvrsten čaj si skuhala | A |
so stali fantje. Vsi so že bili zbrani in so | molče | poslušali župana, ki jim je dajal navodila. | A |
Pojdite ven! ‒ se je obrnil narednik k fantom. | Molče | so zapuščali fantje sobo.Zunaj jih je sprejela | A |
nekaj časa vsako pretreslo. Povesili so glave in | molče | odhajali. ‒Ah! ‒ je vzdihnil Srakov Janez. | A |
Vedela je, da ga vidi zadnjikrat. Nekaj časa sta | molče | korakala.Z neba se je smejalo jesensko sonce | A |
stisnil k sebi, jo poljubil in nato spustil. | Molče | sta si zrla nekaj časa v oči. ‒Kajne, da boš | A |
bilo nemško, zato ga fantje niso razumeli. | Molče | so zrli na vprašalca. ‒Gospod poročnik, ‒ je | A |
vsedel na trdo posteljo, mu je šlo na jok. | Molče | se je oziral krog sebe.Od vseh strani so se | A |
ihtečim glasom je čitala pismo. Minka jo je | molče | poslušala.Solze so ji privrele v oči. | A |
tolažbo in moč. . / . / stran 99 . / Minka je | molče | poslušala Aničino zgodbo.Uvidela je, da je njo | A |
sveče proti nebesom. . / . / stran 102 . / | Molče | je korakala četa po zapuščeni cesti.Pot je bila | A |
presenetile, tako da niti pušk nista mogla rabiti. | Molče | se je bližala patrola k žalostnim ostankom. | A |
so, ker so šli na dopust. Podporočnika so | molče | pozdravili, potem pa je zopet zadonela neka | A |
Kerepeš, namestnik komandanta 38.-ga polka. | Molče | je poslušal podporočnikovo poročilo in ko je | A |
»Žalostno je vojaško življenje!« Štefan je | molče | poslušal.Kar je prijatelj pripovedoval, je tudi | A |
Odšepal je. Štefan in Jože sta | molče | zrla za njim. ‒Moj Bog, koliko gorja! ‒ je vzdihnil | A |
straži in je oni vojak prišel, da bi ga zamenil. | Molče | je pozdravil, prepustil svoje mesto tovarišu | A |
Objela jo je tema. | Molče | so korakali možje za podporočnikom.Steze ni | A |
storila vse, da ti bo lepo z mano.« Angel je | molče | sprejel ponujeno roko in odšel z Ignacijo na | A |
zlatih laseh. Stari pastir Laci ga je sprva le | molče | opazoval in potrpežljivo čakal, da čas zaceli | A |
omehčal, je povsem obupala. Še tri dni in noči je | molče | ždela v svoji sobani in zavračala vsako hrano | A |
tvoji plastični zobje!? . / . / stran 9 . / | Molče | sedeta na hlod in se še zmeraj gledata. Zakuril | A |
cvilile. Mati Tereza je to martrarijo nekaj časa | molče | opazovala, nato pa se ji je deček vendarle zasmilil | A |
ne bom zahteval plačila! Mož in žena sta se | molče | spogledovala.In sta s pogledi drug drugega mehčala | A |
Pišti sta spet ostala pod napuščem ob Čričku. | Molče | sta nastavljala dlani velikim dežnim kapljam | A |
mesečine, pa ga je prijela za roko in ga je | molče | povedla k reki. Sedla sta na prod, s stopali | A |
bukovje nad mejo, ki še danes bolj slabo, a | molče | rase.Tisto noč mu je žandar vpričo nje v zameno | A |
kukavica? Debeli Babič je stiskal zobe in si | molče | otipaval modrice, ki so bile očitno razsute | A |
Tereza se je zgrbila v kotu in je prav tako dolgo | molče | pestovala zlo voljo.Le vmes ga je kdaj pa kdaj | A |
Bumbaš. Čez čas pa je potem počasi vstal in | molče | odšel iz cimra. 15. | A |
jima še ni zdelo primerno za pokop, temveč sta | molče | spet poprijela in zagazila v udirajočo se zmrzal | A |
Edino to je prav. Potem sta | molče | položila osliča v jamo in ga zasula. 18. | A |
zopet zazrl v pevkin obraz na ovitku in dolgo | molče | tuhtal.Čelo se mu je ob tem mrščilo, košate | A |
umikali v globino. Dotaknila sva se z dlanmi in si | molče | zaupala o čudenju in nepričakovanem olajšanju | A |
kozarce in jim natočil. Nagibali so potem dolgo | molče | in spoštljivo, kakor se pri zadušnici tudi spodobi | A |
niti gledala. Vrtela je svoj pogoltni čas in ga | molče | premikala, dokler ni Pavlica ves zgrožen ugotovil | A |
Merili so naju preko rame ali izpod čela in si | molče | delili mnenje, da sva blazna in da je nekaj | A |
mnogočem sorodna moji. Kljub temu sem se raje | molče | umaknil v delavnico in sem dregal v motorju | A |
Bronja je brez pozdrava stopila v recepcijo in je | molče | potisnila osebno izkaznico po pultu.Postaran | A |
lahko tudi umreva. Potem pa sva dolgo dolgo | molče | poležavala, prisluškala dihanju, si tipala odrgnine | A |
vračamo do nedelje opoldne. Razkropili smo se | molče | in brezvoljno kakor bi bili odhajali zazmeraj | A |
objemal preko rame in ga je gdaj pa gdaj le | molče | potrepljal s trepetavo koščeno dlanjo, češ, | A |
plajsnil v noč. Nekdo je prihajal, in ko sta se | molče | srečala na pesku, prišlek roko pri hlačnem zaponu | A |
kos izvajati. Za svojo novo dobo sta sklenila | molče | odlog obveznega izpraševanja in poročanja, sklenila | A |
pogrnila. Jedli so iz dneva v dan enako hitro in | molče | in kratko. Vroči grižljaji in vrelni požirki | A |
prvi katoliški veleučitelj pametno molči. | Molče | sta poslušala tudi Helena in Franc vijuganje | A |
menoj, je ukazal, in sta šla dalje, hodila sta | molče | skozi mesto, oče spredaj, sin za njim, prehodila | A |
kakor bi se ga pripravljal kupiti. Kadar | molče | zvrši to delo, nejevoljen odmrmra po zavrtih | A |
Tožbánja vas plesala po njenih goslih. Danes je | molče | poslušala, ker se ni poprej utegnila pogovoriti | A |
pekla poprejšnja zadrega s Teslo, da je torej | molče | premišljal in v mizo srepó gledal, kakor bi | A |
se je k njemu zbrala vsa Tožbánja vas, ki je | molče | in bogoslužno zijala v oltar na vrnjenega patrona | A |
njim. Pogreznjen v svoje strastne misli je | molče | korakal poleg Turka. Vilar je zagledal pred | A |
že mnogokrat slišala. Inženir in Jovica sta | molče | pušila svalčice in srebala kavo. Handžija Pero | A |
sramotna darila.’ Tako je mislil in zopet je | molče | korakal. Prišli so k jelšju in vrbovju, za katerim | A |
zavedala neke nepristojnosti, neke pregrehe, se je | molče | zopet sklonila nad šivanje. Vazko je bil opazil | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |