nova beseda iz Slovenije

molče (201-300)


navajal razloge za svojo nepreklicno odločitev.      Molče      sta poslušala in nenadoma je pomislil, da se  A
pri babici, na drugi jutranji obvezni kavici.      Molče      sta jo pila in takoj je opazila, da ni tak kot  A
ustavil šele po nekaj sto metrih. Marko je vse to      molče      opazoval ter prišel do zaključka, da pospešeno  A
v tla in mu je po kratkem brskanju po žepih      molče      podal telefonski žeton, ne da bi ga pogledal  A
pred zaprtimi vrati diskoteke. Skupaj so se      molče      vrnili v vojašnico prek žice, edino Čoh je bil  A
zbranih komandirjih vodov in jih nekaj časa      molče      opazoval, vendar jih ni videl.Ko se je spustil  A
iskreni, da so priznali svoje dvome, jim morajo      molče      izreči priznanje.Za pogum.   A
vozilo z zastavo rdečega križa. Matej jih je      molče      opazoval in kar ni mogel dojeti.Kot bi ne bilo  A
užaljeno obmolknil in sta se nekaj časa vozila      molče,      potem pa ni mogel več vzdržati: »Ampak ni bilo  A
slušalke, pogovor je bil končan. Vojaki so ga      molče      gledali.Gledal je v tla, ko jim je posredoval  A
z drugim avtom čakala sestra, sta se vozila      molče.      Snidenje s sestro je bilo dokaj napeto, tudi  A
se je. Polkovnik ga je smehljaje nekaj časa      molče      opazoval; morda je bil podoben njegovemu sinu  A
svatovskimi oblačili. . / . / stran 9 . /      Molče      sede tujec za malo mizo pri durih in reče napol  A
uganiti, kaj je v njej. Sedeli so nekoliko časa      molče      drug poleg drugega. »Odkod si pa ti doma?« povzame  A
da še domače miši zanje ne vedó!« Juri je      molče      zrl predse. »Kaj pa si vendar zvedel doma?«  A
znanci domov, in medtem ko so prej bolj tiho in      molče      korakali, je razvezal svetli dan jezik posebno  A
bila, Križan pa ga prime zanjo in zapusti potem      molče      hišo.Franca je bila poslala po gospoda, in še  A
zibal in pestoval bi pa še rad.« Tonetu, ki je      molče      poslušal, se je mračil obraz.Saj je bil že skoraj  A
dejal oče zadnjo nedeljo pred adventom. Mana je      molče      prikimala in hvaležno pogledala očeta, ki je  A
bil on kaj hudega storil. Sumljivo gledati,      molče      očitati to zna; moža tolažiti, nasprotnike zavračati  A
bila naletela! Zdaj ne preostane drugega ko      molče      trpeti in ne dramiti nesrečnega spomina, ki  A
storilo inako, da ni mogel nobene besede izreči.      Molče      ji je podal desnico, ki jo je prijela Jerica  A
mogli, niso hoteli obleči v posvetne besede.      Molče      so hodili kakor v strahu, da bo razgovor razgnal  A
te ne bo tiščala.« Prijatelja sta se dolgo      molče      gledala. »Tone,« je dejal čez nekaj časa Bric  A
nekakšni naklepi proti njemu. Zakaj pa vsi tako      molče?     Zakaj ga je Lomast nahrulil?   A
Prijatelji, ki so poznali razmere, so vzeli vest      molče      na znanje; tako predrzen ali hudoben ni bil  A
dopis novinam, ga boste pokazali meni.« Ivan je      molče      prikimal in težko požrl sline v novi nevolji  A
žalostno spogledala in starejša otroka sta vzela      molče      svoje delo v roke.Mirko pa je izpraševal mater  A
gospodar ali da nam zviša najemščino.« Zefa je      molče      brskala po ognju. »Ali naj ti povem, kako lepo  A
Prebledela je, ko se jih je zavedela, in prikimala      molče.     Prositi ni hotela, ne iz ponosa, ampak prepričana  A
še misli na to, o čemer sta se dogovorila.      Molče      je prikimala Cila in se ozrla vanj. »Stopi drevi  A
vedno tolažila, da pride zdaj zdaj v mesto.      Molče      so nadaljevali svojo pot. Pozno ponoči je bilo  A
sijali topli žarki na zbeganega junaka, ki je      molče      padel na kolena, zgrabil belo roko in jo vroče  A
kri v obraz, tem bolj se mu je temnilo čelo.      Molče      je podal kralju pismo, ki je dolžilo grofa Urha  A
kralj: »Moje povelje je izrekel Eizinger.«      Molče      se je grof obrnil in zapustil sobo.Spet mu je  A
»Tonček, pojdi, noč bo, moramo iti domov.«      Molče      je vstal in šel z Mino.Navadno so se vso pot  A
sestri v svojo sobo, sedeli sta nekoliko časa      molče      in sta se obžalovali, ker usoda ni bila prijazna  A
ali ritmajstru je morala vendar pritrjati.      Molče      sta legli k pokoju. Ritmajstra je Bertina podoba  A
govori dalje vahtmajster in stopi bliže. Miško      molče      prikima. »Prosim te, vsaj govori!  A
na vrt, jaz vas bom ondi čakal.« Berta se je      molče      obrnila na stran, da bi skrila solze, katere  A
oči in tako sta kakor zamaknjena stala dolgo      molče      in v očeh sta se strinjali njiju lepi duši.  A
Ali vse prigovarjanje je bilo zastonj.      Molče      je režal v švigajoči plamen in z dolgo gorjačo  A
in velikih davkov, je zdaj zaostala; vsi smo      molče      strmeli v žareči ogenj, meni so pa prišle na  A
mogla predstavljati brez njega. Pismonoša je      molče      strmel v žalostni prizor.Nikdo se ni zmenil  A
usta niso smela izgovoriti. Ta večer je Minka      molče      sedela pri mizi.Na videz je poslušala očeta  A
požirkih srkal. Vmes se je oziral v Minko, ki je      molče      stala pred njim. ‒Minka, izvrsten čaj si skuhala  A
so stali fantje. Vsi so že bili zbrani in so      molče      poslušali župana, ki jim je dajal navodila.  A
Pojdite ven! ‒ se je obrnil narednik k fantom.      Molče      so zapuščali fantje sobo.Zunaj jih je sprejela  A
nekaj časa vsako pretreslo. Povesili so glave in      molče      odhajali. ‒Ah! ‒ je vzdihnil Srakov Janez.   A
Vedela je, da ga vidi zadnjikrat. Nekaj časa sta      molče      korakala.Z neba se je smejalo jesensko sonce  A
stisnil k sebi, jo poljubil in nato spustil.      Molče      sta si zrla nekaj časa v oči. ‒Kajne, da boš  A
bilo nemško, zato ga fantje niso razumeli.      Molče      so zrli na vprašalca. ‒Gospod poročnik, ‒ je  A
vsedel na trdo posteljo, mu je šlo na jok.      Molče      se je oziral krog sebe.Od vseh strani so se  A
ihtečim glasom je čitala pismo. Minka jo je      molče      poslušala.Solze so ji privrele v oči.   A
tolažbo in moč. . / . / stran 99 . / Minka je      molče      poslušala Aničino zgodbo.Uvidela je, da je njo  A
sveče proti nebesom. . / . / stran 102 . /      Molče      je korakala četa po zapuščeni cesti.Pot je bila  A
presenetile, tako da niti pušk nista mogla rabiti.      Molče      se je bližala patrola k žalostnim ostankom.  A
so, ker so šli na dopust. Podporočnika so      molče      pozdravili, potem pa je zopet zadonela neka  A
Kerepeš, namestnik komandanta 38.-ga polka.      Molče      je poslušal podporočnikovo poročilo in ko je  A
»Žalostno je vojaško življenje!« Štefan je      molče      poslušal.Kar je prijatelj pripovedoval, je tudi  A
Odšepal je. Štefan in Jože sta      molče      zrla za njim. ‒Moj Bog, koliko gorja! ‒ je vzdihnil  A
straži in je oni vojak prišel, da bi ga zamenil.      Molče      je pozdravil, prepustil svoje mesto tovarišu  A
Objela jo je tema.      Molče      so korakali možje za podporočnikom.Steze ni  A
storila vse, da ti bo lepo z mano.« Angel je      molče      sprejel ponujeno roko in odšel z Ignacijo na  A
zlatih laseh. Stari pastir Laci ga je sprva le      molče      opazoval in potrpežljivo čakal, da čas zaceli  A
omehčal, je povsem obupala. Še tri dni in noči je      molče      ždela v svoji sobani in zavračala vsako hrano  A
tvoji plastični zobje!? . / . / stran 9 . /      Molče      sedeta na hlod in se še zmeraj gledata. Zakuril  A
cvilile. Mati Tereza je to martrarijo nekaj časa      molče      opazovala, nato pa se ji je deček vendarle zasmilil  A
ne bom zahteval plačila! Mož in žena sta se      molče      spogledovala.In sta s pogledi drug drugega mehčala  A
Pišti sta spet ostala pod napuščem ob Čričku.      Molče      sta nastavljala dlani velikim dežnim kapljam  A
mesečine, pa ga je prijela za roko in ga je      molče      povedla k reki. Sedla sta na prod, s stopali  A
bukovje nad mejo, ki še danes bolj slabo, a      molče      rase.Tisto noč mu je žandar vpričo nje v zameno  A
kukavica? Debeli Babič je stiskal zobe in si      molče      otipaval modrice, ki so bile očitno razsute  A
Tereza se je zgrbila v kotu in je prav tako dolgo      molče      pestovala zlo voljo.Le vmes ga je kdaj pa kdaj  A
Bumbaš. Čez čas pa je potem počasi vstal in      molče      odšel iz cimra. 15.   A
jima še ni zdelo primerno za pokop, temveč sta      molče      spet poprijela in zagazila v udirajočo se zmrzal  A
Edino to je prav. Potem sta      molče      položila osliča v jamo in ga zasula. 18.  A
zopet zazrl v pevkin obraz na ovitku in dolgo      molče      tuhtal.Čelo se mu je ob tem mrščilo, košate  A
umikali v globino. Dotaknila sva se z dlanmi in si      molče      zaupala o čudenju in nepričakovanem olajšanju  A
kozarce in jim natočil. Nagibali so potem dolgo      molče      in spoštljivo, kakor se pri zadušnici tudi spodobi  A
niti gledala. Vrtela je svoj pogoltni čas in ga      molče      premikala, dokler ni Pavlica ves zgrožen ugotovil  A
Merili so naju preko rame ali izpod čela in si      molče      delili mnenje, da sva blazna in da je nekaj  A
mnogočem sorodna moji. Kljub temu sem se raje      molče      umaknil v delavnico in sem dregal v motorju  A
Bronja je brez pozdrava stopila v recepcijo in je      molče      potisnila osebno izkaznico po pultu.Postaran  A
lahko tudi umreva. Potem pa sva dolgo dolgo      molče      poležavala, prisluškala dihanju, si tipala odrgnine  A
vračamo do nedelje opoldne. Razkropili smo se      molče      in brezvoljno kakor bi bili odhajali zazmeraj  A
objemal preko rame in ga je gdaj pa gdaj le      molče      potrepljal s trepetavo koščeno dlanjo, češ,  A
plajsnil v noč. Nekdo je prihajal, in ko sta se      molče      srečala na pesku, prišlek roko pri hlačnem zaponu  A
kos izvajati. Za svojo novo dobo sta sklenila      molče      odlog obveznega izpraševanja in poročanja, sklenila  A
pogrnila. Jedli so iz dneva v dan enako hitro in      molče      in kratko. Vroči grižljaji in vrelni požirki  A
prvi katoliški veleučitelj pametno molči.      Molče      sta poslušala tudi Helena in Franc vijuganje  A
menoj, je ukazal, in sta šla dalje, hodila sta      molče      skozi mesto, oče spredaj, sin za njim, prehodila  A
kakor bi se ga pripravljal kupiti. Kadar      molče      zvrši to delo, nejevoljen odmrmra po zavrtih  A
Tožbánja vas plesala po njenih goslih. Danes je      molče      poslušala, ker se ni poprej utegnila pogovoriti  A
pekla poprejšnja zadrega s Teslo, da je torej      molče      premišljal in v mizo srepó gledal, kakor bi  A
se je k njemu zbrala vsa Tožbánja vas, ki je      molče      in bogoslužno zijala v oltar na vrnjenega patrona  A
njim. Pogreznjen v svoje strastne misli je      molče      korakal poleg Turka. Vilar je zagledal pred  A
že mnogokrat slišala. Inženir in Jovica sta      molče      pušila svalčice in srebala kavo. Handžija Pero  A
sramotna darila.’ Tako je mislil in zopet je      molče      korakal. Prišli so k jelšju in vrbovju, za katerim  A
zavedala neke nepristojnosti, neke pregrehe, se je      molče      zopet sklonila nad šivanje. Vazko je bil opazil  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA