me (3.201-3.300)

devetdesetih stopinj, da bi	me	s svojo polovično vodoravnostjo	A
zaživel v vsakdanjem svetu,	me	je kljukasti prst motil	A
prst motil; recimo, ko	me	je draga oseba prijela	A
se je celó zgodilo, da	me	je bilo skoraj sram zavoljo	A
prstom; a zmeraj znova	me	je zadržala misel, da	A
moči. Ne, njegova glava	me	ni opozorila nase s svojo	A
delo nerodna stvar, so	me	obhajali drugačni občutki	A
natančno delovanje. A zajel	me	je val turistov in umaknil	A
meni razglašenost, in ta	me	še bolj oddaljuje od množice	A
nameščen zvočnik, takó da	me	vodnikove besede zasledujejo	A
hkrati mi je, kakor da so	me	rajnki z doživetim darom	A
preriti do vrat, ker zdaj	me	množica moti, njegov glas	A
množica moti, njegov glas	me	moti, a ko se skozi gruče	A
spraševati, kaj je; obenem	me	je tista lagodnost pomirjala	A
Oberdankovim trgom. In klical	me	je tudi potem, ko sva	A
zavedel tudi Leif, ki	me	je očetovsko (kar je bilo	A
zagledam, fiat 600, ki	me	čaka pred izhodom in s	A
čas varuje, jo neguje in	me	z njo nepretrgoma obkoljuje	A
ustavila nemško kolono, in	me	drži ujetega s svojimi	A
ne kakor hipnotizer, ki	me	bo premagal, ampak kakor	A
nasmejanih oči, ki so	me	čakale.Res, ker zanj ni	A
ker ga je zaskrbelo, da	me	ni s čim užalil; ko pa	A
prihodnost, medtem ko	me	je še oklepala podoba	A
vzdigniti iz skepse. Najbrž	me	je senca zla v otroških	A
izgorevanja; bilo je, kakor da	me	rešuje grozljivega dvoma	A
sredi slamnjač, takó da	me	on mogoče ni prav razumel	A
pogovore bolničarjev, da	me	ne bi ujel val zmrvljenega	A
in se zavil v koc, ker	me	je zeblo in me noge niso	A
koc, ker me je zeblo in	me	noge niso hotele držati	A
hotel misliti na to, da	me	zebe in da se mi bo najbrž	A
položil neučakani nosač,	me	je vznemirila oblika zleknjenih	A
in krožeče oči, ki so	me	iskale.Seveda se je v	A
smrti. In medtem ko so	me	njegove zenice oblegale	A
se mi je samó zdelo, da	me	njegova zlomljena mladost	A
prišepetani, raztrgani stavki so	me	počasi še bolj približali	A
113 . \/ Ampak to, kar	me	zdaj navdaja z občutkom	A
kljub tem prebliskom, ki	me	povezujejo z izročili	A
mami in Marici. Sestra	me	zavoljo tega kdaj ljubeznivo	A
resen, mož govori takó, da	me	ne odbija, počasi, brez	A
zapleteni občutek, ki	me	je obsedel takrat.Stojim	A
času sem ugotovil, da	me	zmaga nad hudobijo in	A
je bila preblizu, da bi	me	mogla napasti. A bila	A
in sem sédel, medtem ko	me	je prešinil mrzel dih	A
Ne vem. A zatem so	me	verjetno pomirili kanci	A
grobarsko delo; potem pa	me	je najbrž misel na mojo	A
se nenadoma zavedel, da	me	objema val negotovosti	A
negotovosti. Prevzelo	me	je nekako domotožje po	A
trajalo malo časa, ker	me	je presunilo korakanje	A
vodi prekuhale. Takó so	me	rajnki ne samó hranili	A
tudi ni bil bolan, ko	me	je prosil, ampak se mu	A
oprostil dela. Jaz, jaz! so	me	klicali v vseh jezikih	A
dolg in rjavkast čik in	me	vabil: Bomo povlekli?	A
izmena odšla v predore,	me	gledala, ko sem obvezoval	A
pod umazane kose lesa in	me	z vprašujočimi pogledi	A
razbral, zakaj prisrčno	me	je pogledal in potegnil	A
Odisej iz pekla. Hkrati	me	je obsvetlila zavest,	A
naiven in trmast nagon	me	je vodil, da sem lepenko	A
bolj klavrnega. No, saj	me	tudi ta banalna spozaba	A
In samó zavoljo njega	me	je prizadela tista neumnost	A
prostoru. A kaj, takrat	me	je prehitel stabsarzt	A
morebiti poleg kašlja, ki	me	je stresal, da me je trgalo	A
ki me je stresal, da	me	je trgalo v črevesju,	A
sliši nič, je rekel in	me	poslal v Doro k rentgenologu	A
enajst let, preden bi	me	zamikala igra z rožnatimi	A
revierju Robert. Da, Robert	me	je poslal v Doro in sem	A
moglo zadostovati, da bi	me	odkupilo sredi milijonov	A
kaj je našel, a odpravil	me	je v petih minutah, čakal	A
čakal pa sem nekaj dni, da	me	je tovornjak spet odpeljal	A
ekonomiji bivanja. Pri tem	me	je še posebej pekla misel	A
ponujal lonček pijače, pa	me	je vznejevoljen odpodil	A
a meni se je zdelo, da	me	je v snu razbral in videl	A
najtanjših končičev, a strah	me	je tudi ščitil pred hujšim	A
tekočina, s katero so	me	potem pod pazduho in v	A
snegu celo večnost. Gotovo	me	je zeblo, ker nisem imel	A
okoli prsnega koša so	me	objele volnene zanke.	A
bolj klavrno, kakor če bi	me	zeblo samó zavoljo tenke	A
neskončne apatije. Tako	me	je potem tovornjak pripeljal	A
nisem bil lačen. Ozdravil	me	je mir na bloku brezdelnežev	A
najpoprej zameril, da	me	je zapuščal, potem pa	A
posebne naloge. Obenem	me	je prevzelo delo.Poleg	A
čiste kakor koci. Vendar	me	je nazadnje najbrž najbolj	A
prijateljska roka, ki	me	je potem uvrstila med	A
bi jo bil speljal in bi	me	imenovali za stalnega	A
takrat, ko sem bil jaz tam,	me	je spet prevzela nepotešenost	A
prevzela nepotešenost, ki	me	je obsedla tukaj, ko so	A
kakor nevidnega žarka, ki	me	lahko ugonobi.Ne vem,	A
je bil dobre volje in	me	je prisrčno pogledal.	A
šla v račun in takrat	me	je spraševal o moji deželi	A
da se bom uprl, ampak	me	je že vnaprej vprašal	A
velike kamnite klade,	me	zdaj ne bi bilo med ogledovalci	A
A bližina obiskovalcev	me	vznemirja.Takó mi je,	A
pritisk pedala. Mogoče	me	je zanimalo, če aparat	A
ugotovitev nič mar, in obšlo	me	je motno spoznanje, da	A
nerazsodnega domotožja, ki	me	bo obšel, ko bom zunaj	A
njega, in si pravim, da	me	je predlanskim nenadoma	A
grozljivi utrinek. Obšel	me	je strah, da bi jih srečal	A
ovita v skrivnost, ki	me	ni zaposlovala, spadala	A
nikoli vprašal, bolj so	me	skrbeli ciganski fantje	A
nasprotju, po kontrapunktu	me	je že ob prvem obisku	A
odzval tvojemu listku, ki	me	je vabil v Sens!Pisal	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani