me (3.001-3.100)

si v hiši roke umival,	me	je Žoklja presenetila	A
za negotovi potek. Ni	me	izpustila.»Glavno delo	A
celitev njegove poškodbe,	me	je vprašala Žoklja, ali	A
knjige, češ: sedem izpitov	me	čaka, moram študirati	A
orožniški načelnik in	me	oblastno motril. »Zakaj	A
motril. »Zakaj pa ne, če	me	ljudje prosijo, saj sem	A
pozdrav javkati: »O, zakaj	me	niste pustili umreti,	A
šla po vas.« Iznenadila	me	je novica o rojakovi bolezni	A
desnico. Že prvi pogled	me	je prepričal, da je rojak	A
Nič mu nisem očital, da	me	ni dal poklicati; obzirno	A
svoje mnenje in predlog,	me	je brž prekinil, rekoč	A
potipal žilo. »Pusti	me!	« se je oglasil rezko.	A
pojmovanju neupravičen odpor	me	je razvnel.»Kaj, pustim	A
ali zapackal jaz, ne bo	me	pekla vest, da sem se	A
je strmel vame, a videč	me	pripravljenega, da izvršim	A
ni črhnil besede niti	me	pogledal. Ko so ga v bolnici	A
ga spravijo na oddelek,	me	je prijel za roko: »Prideš	A
Da veš!« Ko veter	me	je neslo domov, saj sem	A
»Ali res moraš proč?«	me	je vprašal oče, ko smo	A
čedalje določnejši vtis, da	me	je oče zadržal doma, ne	A
Ko je kasneje obležal,	me	je dal malo pred smrtjo	A
konec. Drugi teden so	me	poklicali v mestu k deklici	A
mojo pozornost. Prosil	me	je, naj se usmilim njegove	A
nadlogo. Navzlic sumnji	me	je prevladalo sočutje	A
anikrnostih. »O hvala Bogu, da	me	še poznate!« je hitel	A
Če bi ne imel otrok, bi	me	danes že nesla Soča proti	A
sredi svetovne vojne - so	me	klicali k pojemajočemu	A
vam moram zaupati. Če bi	me	Bog še kdaj kaznoval,	A
delo. Pri vežnih vratih	me	je ustavila znana gospodična	A
ustavilo na meni. »Pustite	me	umreti doma!« je rekel	A
Nekaj tednov kasneje	me	je obiskal, da poravna	A
hotelo biti. Seve, bolelo	me	je neznansko, kakor da	A
bal motiti vaše delo, ki	me	je začelo zanimati, kakšen	A
in zdravniki, ki da so	me	hoteli končati.Hvala Bogu	A
sedemletnega fantička, ki	me	je plašno gledal in si	A
večeru je že bilo, ko so	me	klicali v bolnico.Odložil	A
posteljni stranici. Ko	me	je uzrl, je stegnil orjaško	A
poizkusil, da bi sedel,	me	srdito pogledal in zahropel	A
pogledal in zahropel: »Ali	me	ne boste pregledali tudi	A
mi je zahvaljeval, ko	me	je spremljal proti izhodu	A
prihajati v njegovo sobo, ker	me	je vedno zadrževal, da	A
tesno s časom. Spravljal	me	je vsakikrat tudi v dvojno	A
moral izvijati. Nekoč	me	je hotel speljati: »Ali	A
sem se ga otepal. Nekoč	me	je po končanem obisku	A
se je opravičeval, da	me	toliko zadržuje, in me	A
me toliko zadržuje, in	me	srčno prosil, naj mu,	A
globoko pogledal v oči in	me	polslišno vprašal: »Ali	A
Znani veletržec z vinom	me	je povabil, naj prevzamem	A
pridirjal bosopet deček in	me	smelo vprašal, kako da	A
sredi Rožne doline, kjer	me	je čakal deček.Spravil	A
postarna žena ob postelji, ko	me	je zagledala.»Že od zore	A
in izvršil pregled, ki	me	je tembolj potrdil v prepričanju	A
. stran 90 . \/ Doma	me	je čakalo kosilo in novo	A
se pomiril. A kmalu so	me	sklicali, češ da so ljudje	A
so ljudje nestrpni in	me	s silo zahtevajo. Ko sem	A
odprl vrata v čakalnico,	me	je porogljivo pozdravil	A
oni bosopeti deček, ki	me	je opoldne spremljal v	A
se bil opotekel, tako	me	je presenetila zlovešča	A
siroščini in opazivši	me,	čepečega pred ženo, ki	A
Nenadno botrinjstvo	me	je prevzelo, še bolj zavzet	A
sem jo ogovoril. »Zakaj	me	dramite iz tako lepih	A
lestvi navzdol. Pred hišo	me	je čakal duhovnik; cerkovnik	A
cerkovnik in voznik. Vikar	me	je povabil k sebi v kočijo	A
bila vsa doma. Zagledavši	me,	so izginili kakor piščanci	A
kakor čmrlj, češ čemu	me	motiš? Skrb se je v meni	A
je že neko soboto, ko	me	je prišel droben možiček	A
« »Ko odpravim delo,	me	popeljete še nocoj domov	A
napregel danes, ker so	me	prosili, da vas nocoj	A
v mesto.« Lotevala se	me	je razdraženost.Prej dve	A
prav nič zanimala, ko	me	je tako neznansko zeblo	A
da bi kar zadremal, da	me	ni časih streslo po vsem	A
kot jaz. Prevladovalo	me	je počasi brezčutno ravnodušje	A
želel spremembe in da	me	je neprijetno dirnilo	A
tam ob strani, kamor so	me	želeli. Z voznikovo pomočjo	A
voznik jo je pobral,	me	podprl z drugo lahtjo	A
gazu do hiše. Spravil	me	je v hišo, ki je bila	A
izbo!« Na vratih v izbo	me	je vrgel nazaj neznosen	A
ki je bil tako vroč, da	me	je spekel v obraz.Dišalo	A
mi razložila, zakaj so	me	klicali.Gospodinja je	A
s peči na klop, da se	me	je lotil dušljiv kašelj	A
je kmalu odprl vežo in	me	povabil v pisarno. Posadil	A
povabil v pisarno. Posadil	me	je k morni peči in mi	A
veter leden. V roke	me	ni zeblo, saj so me pekle	A
roke me ni zeblo, saj so	me	pekle ko žerjavica od	A
si zadelal obraz, da bi	me	ne spoznale ženice, ki	A
dobre volje, tudi mož	me	ni več gledal tako nezaupno	A
jih dramil. Po kosilu	me	je ganljivi prizor iz	A
lahko ogniti. Vendar	me	vožnja ni dolgočasila	A
položil dlan na njeno telo,	me	je kar streslo; otrok	A
zdoma. »Kakšna sreča, da	me	vendarle obiščeš!« me	A
me vendarle obiščeš!«	me	je veselo pozdravil.	A
pozdravil. »Samo nesreča	me	je privedla k tebi, nesreča	A
tovariševa pojasnila so	me	razorožila. Šla sva zajtrkovat	A
ko dvomen. Iz te zagate	me	je rešil nenaden prišlec	A
je bila hiša, kamor so	me	zvabili, med prvimi v	A
položaj, zakaj površen dotik	me	je prepričal, da je maternica	A
odprla vrata. Splašil	me	je obupni krik babice	A
dnevom domov. Drugi dan	me	je »razbojnik« čakal že	A
Kot starejšega dijaka	me	je njegov brat in varuh	A
sem prihajal domov, se	me	je očitno izogibal.Pravili	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani